Čeprav se je skupna ocena Slovenije v letošnjem indeksu vladavine prava nekoliko izboljšala, podrobnejši podatki razkrivajo manj spodbudno sliko. Slovenija je namreč med državami, v katerih so raziskovalci zaznali nazadovanje pri svobodi izražanja, zbiranja in združevanja ter sodelovanja državljanov pri javnem odločanju. Poslabšal se je tudi kazalnik, ki meri, kako učinkovito sodstvo omejuje izvršilno oblast.
To ugotavlja mednarodna organizacija World Justice Project (WJP), ki je danes objavila indeks vladavine prava za leto 2026. Gre za neodvisno in nepristransko organizacijo, ki spremlja stanje vladavine prava po svetu, njena raziskava pa temelji na anketah med prebivalci ter ocenah pravnih strokovnjakov in praktikov. Slovenija je letos dosegla oceno 0,68 na lestvici od nič do ena, kar pomeni manj kot odstotek izboljšanja v primerjavi z lanskim letom. Sodi tako med manjšino držav, ki so letos zabeležile izboljšanje.
Najslabše pri korupciji in kazenskem pravosodju
Indeks vladavine prava temelji na osmih ključnih področjih, ki zajemajo delovanje državnih institucij, spoštovanje temeljnih pravic, varnost, preprečevanje korupcije in učinkovitost pravosodja. Slovenija se je med 143 državami najslabše uvrstila pri odsotnosti korupcije in kazenskem pravosodju, kjer zaseda 40. mesto. Pri omejevanju vladnih pooblastil je na 33. mestu, pri izvrševanju predpisov na 32., pri odprtosti oblasti pa na 30. mestu. Nekoliko bolje se je odrezala na področju civilnega pravosodja, kjer je 28., ter temeljnih pravic, kjer zaseda 22. mesto. Najvišje se je uvrstila pri zagotavljanju reda in varnosti, in sicer na 20. mesto.
Manj spodbudna je primerjava z državami Evropske unije, Evropskega združenja za prosto trgovino in Severne Amerike. Med 31 državami te skupine je Slovenija skupno na 19. mestu, pri odsotnosti korupcije in kazenskem pravosodju pa šele na 25. mestu. Pri omejevanju vladnih pooblastil je na 22. mestu. Med 51 državami z visokimi dohodki se Slovenija uvršča na 26. mesto, pri kazenskem pravosodju in odsotnosti korupcije pa je v tej skupini šele 37.
Raziskava opozarja tudi na dostopnost civilnega pravosodja. Medtem ko se je v 54 odstotkih držav izboljšala dostopnost civilnega sodnega varstva, vključno s finančno dostopnostjo, Slovenija ni med njimi. Prav tako ni med državami, v katerih so zaznali izboljšanje pri zagotavljanju civilnega pravosodja brez diskriminacije.
Slabši nadzor sodstva nad oblastjo
Letošnji indeks razkriva nadaljevanje svetovnega nazadovanja vladavine prava. Poslabšanje so zabeležili v 62 odstotkih držav, kar po ugotovitvah organizacije kaže, da avtoritarne prakse niso več zgolj nastajajoč pojav, temveč postajajo vse bolj zakoreninjene.
V več kot 86 odstotkih držav so v zadnjih petih letih zaznali trajnejše nazadovanje pri vsaj enem od treh ključnih varoval pred avtoritarnim načinom vladanja: omejevanju oblasti, odprtosti njenega delovanja ali spoštovanju temeljnih pravic. Med temi državami je tudi Slovenija.
Posebno skrb vzbujajo ugotovitve o vse večjem vplivu izvršilne oblasti na pravosodje po svetu. Civilno pravosodje je nazadovalo v 64 odstotkih držav, kazensko pa v 58 odstotkih. Kot enega osrednjih razlogov raziskovalci izpostavljajo nedopustne pritiske in vmešavanje oblasti v delo pravosodnih institucij.
V 63 odstotkih držav se je poslabšal kazalnik, ki meri sposobnost sodstva, da omejuje izvršilno oblast. Med njimi je tudi Slovenija. To sicer samo po sebi še ne pomeni, da so bili v Sloveniji ugotovljeni konkretni primeri političnega vmešavanja v sodne postopke, kaže pa na slabšo oceno enega od pomembnih mehanizmov nadzora nad oblastjo.
Zaskrbljujoči so tudi svetovni podatki o krčenju prostora za javno razpravo in civilnodružbeno delovanje. Svoboda izražanja je nazadovala v 64 odstotkih držav, svoboda zbiranja in združevanja v 67 odstotkih, sodelovanje državljanov pri javnem odločanju pa v 65 odstotkih.
Na vrhu Danska, na dnu Venezuela
Na vrhu svetovne lestvice vladavine prava ostaja Danska, sledijo ji Norveška, Finska, Švedska in Luksemburg. Na zadnjem mestu je Venezuela, pred njo pa so Afganistan, Haiti, Kambodža in Nikaragva.
Med državami Evropske unije, Evropskega združenja za prosto trgovino in Severne Amerike so se najslabše odrezale Grčija, Bolgarija in Madžarska. Slednja je na svetovni lestvici na 78. mestu.
Organizacija posebej izpostavlja Poljsko, ki je v zadnjih treh letih dosegla največje izboljšanje na svetu. Njena ocena se je od leta 2023 zvišala za 4,22 odstotka, kar raziskovalci povezujejo z okrevanjem demokratičnih nadzornih mehanizmov in institucionalnih varovalk.
V širši evropski in severnoameriški skupini se je položaj v zadnjem letu poslabšal v 17 od 31 držav. Kar 15 od teh jih je nazadovalo že leto prej. Kanada, Združeno kraljestvo in večina držav Evropske unije pa so ostali razmeroma stabilni.
Indeks vladavine prava organizacija World Justice Project objavlja od leta 2009. Letošnja raziskava zajema 143 držav in območij, v katerih živi približno 95 odstotkov svetovnega prebivalstva. Temelji na več kot 215.000 anketah gospodinjstev ter 3400 anketah strokovnjakov in pravnih praktikov. Z njimi raziskovalci ocenjujejo, kako se načela vladavine prava uresničujejo v vsakdanjem življenju in delovanju državnih institucij.
