Pričakuje, da odločitev sodišča pomeni tudi konec problematiziranja te pravice. Razprave bi morali namesto tega usmeriti v krepitev socialne varnosti, meni.
Andrej Zorko je pojasnil, da odločitev sodišča razume kot potrditev, da je zimski regres legitimna in ustavno dopustna pravica delavcev. "To je zelo pomembna ugotovitev, saj so delodajalci to pravico poskušali postaviti pod vprašaj in jo predstaviti kot nedopusten poseg v svobodno gospodarsko pobudo," je dejal.
Ustavno sodišče je po njegovih besedah ustavno dopustnost pravice do zimskega regresa zelo jasno potrdilo, tudi zaradi izboljšav socialnega položaja delavcev, ki jih prinaša. "S tem je tudi podan legitimen javni interes, posledično pa je dopustno poseči v svobodno gospodarsko pobudo," je povedal.
"Podjetniška svoboda torej ni absolutna pravica. Ustavno sodišče je interes socialne države postavilo nad podjetniško svobodo," je ocenil. Problematičnosti retroaktivnosti po njegovih besedah ni mogoče zanemariti, vendar pa same pravice do regresa sodišče ni postavilo pod vprašaj.
"Ravno obratno - dalo ji je celo še dodatno težo," je prepričan. Pričakuje, da odločitev sodišča pomeni tudi konec problematiziranja te pravice. "Prepričan sem, da bi morala biti razprava usmerjena predvsem v to, kako zagotoviti dostojno plačo in večjo socialno varnost," je dodal.
Ustavno sodišče je namreč presodilo, da je lansko izplačilo božičnice zaposlenim, ki niso javni uslužbenci, zaradi neutemeljenega retroaktivnega učinka neskladno z ustavo. Vendar pa ukrepa ni razveljavilo. Prav tako ni ugotovilo neskladnosti z ustavo same uvedbe božičnice oziroma zimskega regresa.
Pobudo za presojo ustavnosti je sprožilo več podjetij na čelu z Boxmark Leather. Ti so na podlagi domnevne neskladnosti z več členi ustave izpodbijali novembra lani sprejet in uveljavljen zakon o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov.
Ta določa, da ima delavec pravico do zimskega regresa v višini polovice minimalne plače, izplačan pa mora biti v denarni obliki. Delavec, ki sklene delovno razmerje ali mu preneha delovno razmerje med koledarskim letom in ima v posameznem koledarskem letu obdobje zaposlitve krajše od enega leta, ima pravico do sorazmernega dela zimskega regresa glede na obdobje zaposlitve pri posameznem delodajalcu.
Delodajalec zimski regres izplača najpozneje 18 dni po preteku plačilnega obdobja za izplačilo plače za mesec november tekočega koledarskega leta.
Kaj je ugotovilo ustavno sodišče?
Ustavno sodišče je odločilo, da sta 2. in 3. člen zakona, ki urejata upravičence do zimskega regresa in božičnice ter način izplačila, v neskladju z ustavo, ko se nanašata na izplačilo zimskega regresa za leto 2025 delavcem, ki niso zaposleni v javnem sektorju na podlagi zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju.
Ugotovilo je namreč, da delujeta retroaktivno, saj so bili do zimskega regresa za leto 2025 upravičeni delavci, ki so bili v delovnem razmerju vsaj en dan v koledarskem letu.
Ker pa DZ in vlada javne koristi za povratno učinkovanje izpodbijane ureditve nista niti poskušala izkazati, zakon v tem delu ne izpolnjuje pogoja javne koristi, ki ga za izjemoma dopustno povratno učinkovanje zakona predpisuje drugi odstavek 155. člena ustave.
