Zakon o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov določa, da ima delavec pravico do zimskega regresa v višini polovice minimalne plače, izplačan pa mora biti v denarni obliki. Delavec, ki sklene delovno razmerje ali mu preneha delovno razmerje med koledarskim letom in ima v posameznem koledarskem letu obdobje zaposlitve krajše od enega leta, pa ima pravico do sorazmernega dela zimskega regresa.
Ustavno sodišče je odločilo, da sta 2. in 3. člen zakona, ki urejata upravičence do zimskega regresa in način izplačila, v neskladju z ustavo, ko se nanašata na izplačilo zimskega regresa za leto 2025 delavcem, ki niso zaposleni v javnem sektorju. Ugotovilo je, da delujeta retroaktivno, saj so bili do zimskega regresa upravičeni delavci, ki so bili v delovnem razmerju vsaj en dan v koledarskem letu. Ker pa DZ in vlada javne koristi za povratno učinkovanje izpodbijane ureditve nista niti poskušala izkazati, zakon v tem delu ne izpolnjuje pogoja javne koristi, ki ga za izjemoma dopustno povratno učinkovanje zakona predpisuje drugi odstavek 155. člena ustave.
Golob: Dobra novica za zaposlene
Zakon o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov je državni zbor prejšnjega sklica sprejel novembra lani, takrat je tudi začel veljati. V državni zbor ga je poslala takratna vlada pod vodstvom Roberta Goloba, zaradi česar so ji politični nasprotniki očitali, da deli predvolilna darila. Golob o odločitvi ustavnega sodišča pravi, da je dobra novica za zaposlene, da je obvezna božičnica njihova zakonska pravica, ki ostaja, za naprej in za nazaj. Da so jo lani uvedli pozno, proti koncu leta, ne šteje za napako: "Vedno se je treba enkrat odločiti. Če pogledamo veliko sliko, je to eden od pogonov za veliko gospodarsko rast, ki smo ji priča v tem letu. Božičnica je tipičen ukrep, kjer vsi zaposleni dobijo del uspešnosti podjetij, za razliko od te vlade, ki skozi interventni zakon želi nagraditi samo en odstotek najbogatejših."
Izpodbijani določbi sta torej v neskladju s tem členom ustave, ko se nanašata na izplačilo zimskega regresa za leto 2025 delavcem, ki niso zaposleni v javnem sektorju, in ko določata, da se pri izračunavanju višine zimskega regresa za lani upošteva tudi obdobje zaposlitve v letu 2025 pred uveljavitvijo zakona. To velja tako za delavce, ki jim je zaposlitev prenehala v letu 2025 pred uveljavitvijo tega zakona, kot tudi za delavce, ki so bili po njegovi uveljavitvi še zaposleni. Ker pa bi razveljavitev 2. in 3. člena zakona v delu, v katerem sta neskladna z ustavo, pomenila nedopusten poseg v legitimna pričakovanja zaposlenih, da lahko obdržijo sredstva, ki so jih prejeli na račun zakonsko uveljavljene pravice, je ustavno sodišče sprejelo ugotovitveno odločbo in zakonodajalcu ni naložilo ukrepov.
Za središčno točko odločitve ustavnega sodišča je glasovalo osem ustavnih sodnikov, proti je bil eden, dr. Rok Svetlič, ki v odklonilnem ločenem mnenju obžaluje, da ustavno sodišče zakona o božičnici ni v celoti zavrglo.
Zorko: Čas je za konec problematiziranja pravice do božičnice
Ustavno sodišče je potrdilo pravico delavcev do zimskega regresa, se je odzval predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Andrej Zorko, pričakuje, da odločitev sodišča pomeni tudi konec problematiziranja te pravice: "Prepričan sem, da bi morala biti razprava usmerjena predvsem v to, kako zagotoviti dostojno plačo in večjo socialno varnost."
Zorko odločitev sodišča razume kot potrditev, da je zimski regres legitimna in ustavno dopustna pravica delavcev. "To je zelo pomembna ugotovitev, saj so delodajalci to pravico poskušali postaviti pod vprašaj in jo predstaviti kot nedopusten poseg v svobodno gospodarsko pobudo," je poudaril. Ustavno sodišče je po njegovih besedah ustavno dopustnost pravice do zimskega regresa zelo jasno potrdilo, tudi zaradi izboljšav socialnega položaja delavcev, ki jih prinaša. "Podjetniška svoboda torej ni absolutna pravica. Ustavno sodišče je interes socialne države postavilo nad podjetniško svobodo," je ocenil. Problematičnosti retroaktivnosti po njegovih besedah ni mogoče zanemariti, vendar pravice do regresa ustavno sodišče ni postavilo pod vprašaj. "Ravno obratno - dalo ji je celo še dodatno težo," je prepričan.
Svoboda: Vsi smo zmagali
V Golobovem Gibanju Svoboda so pozdravili odločitev ustavnega sodišča o ustavno skladni, čeprav lani retroaktivni božičnici. "Vsi smo zmagali," so zapisali v sporočilu za javnost in poudarili, da je prejšnja vlada z obvezno božičnico želela zagotoviti trajno pravico za večjo finančno varnost zaposlenih.
Odločitev ustavnega sodišča o božičnici je pomembna za razumevanje vloge zaposlenih pri ustvarjanju blaginje in razvoju družbe, pravijo v Svobodi, božičnica je bila sprejeta kot sistemski ukrep za izboljšanje položaja zaposlenih: "Takratna vlada je pogovore o njem s socialnimi partnerji začela že sredi mandata. Naš cilj je bil zagotoviti trajno delovnopravno pravico, ki zaposlenim in njihovim družinam ob koncu leta prinaša večjo finančno varnost ter priznanje za njihovo delo," so zapisali.
Za pravično delitev tudi v zvezi z interventnim zakonom
Ustavno sodišče je potrdilo ustavno skladnost obveznega zimskega regresa kot trajne pravice zaposlenih ter presodilo, da koristi zaposlenih upravičujejo poseg v pogodbeno svobodo delodajalcev. Ureditev ni v neskladju z ustavno zagotovljeno svobodno gospodarsko pobudo, so navedli v Gibanju Svoboda, ugotovljeno neskladje z ustavo se nanaša zgolj na upoštevanje obdobja pred uveljavitvijo zakona pri izračunu zimskega regresa za leto 2025 v zasebnem sektorju. Sodišče določb ni razveljavilo in ni poseglo v že izplačana sredstva. Zaposlenim zaradi te odločbe božičnice ne bo treba vračati.
"Leta 2025 so zaposleni dobili zakonsko zagotovljeno božičnico, podjetja pa so leto zaključila s 13,1 odstotka višjim neto čistim dobičkom kot leto prej. Boljši položaj zaposlenih in uspešno gospodarstvo gresta z roko v roki. Večja kupna moč ljudi podpira domačo potrošnjo, krepi povpraševanje po izdelkih in storitvah ter prek davčnih prihodkov prispeva k financiranju skupnih javnih storitev." Po prepričanju Gibanja Svoboda so po odločitvi ustavnega sodišča zmagali vsi - zaposleni z večjo finančno varnostjo, gospodarstvo z večjo kupno močjo ljudi in družba, v kateri so koristi razvoja pravičneje razdeljene. "Božičnica je pravica zaposlenih. Odločitev ustavnega sodišča potrjuje temeljni namen ukrepa, za katerega smo se zavzeli v Svobodi," so se odzvali. Načelo pravične delitve koristi razvoja pa da mora voditi tudi pri presoji interventnega zakona, o katerem bo 6. decembra referendum: "Rešitve morajo izboljševati življenje vseh, ne le položaja izbranih. Potrebujemo ukrepe, ki spodbujajo uspešne in hkrati ustvarjajo pogoje, da lahko uspe več ljudi. Razvoj ima pravi smisel takrat, ko njegove koristi občutijo zaposleni, družine in gospodarstvo ter ko z njim krepimo javne storitve, na katere se vsi zanašamo."
