Vida Božičko Štajnberger
V Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj so po več kot desetletju prizadevanj odprli nove operacijske dvorane in prostore centralne sterilizacije. Projekt, ki se je začel leta 2014, je zaznamovala dolga in zahtevna pot, med katero so se zamenjali štirje direktorji bolnišnice in 16 ministrov za zdravje. Zdaj so novi prostori pripravljeni na uporabo, prve operacije pa bodo v njih začeli izvajati novembra.
Celotna investicija, ki vključuje tudi prihodnjo obnovo oddelka za intenzivno terapijo, je ocenjena na skoraj 15,5 milijona evrov. Od tega je 13 milijonov evrov evropskih sredstev, več kot 2,3 milijona evrov pa je zagotovila država. Trenutno zaključeni del investicije je vreden približno 9,5 milijona evrov, preostanek je namenjen nadaljevanju projekta.
Direktorica bolnišnice Anica Užmah je ob predaji poudarila, da gre za pomemben dan tako za ustanovo kot za paciente in zaposlene. "Veseli smo izboljšanja pogojev za paciente in delovnih pogojev. Zaposleni bodo lahko svoje znanje uporabljali ob novi in najsodobnejši opremi," je dejala.
Pri izbiri opreme so sodelovali tudi kirurgi in anesteziologi, ki bodo v novih prostorih delali. Po besedah direktorice so z opremo zadovoljni, saj ustreza njihovim željam in zahtevam. Čeprav se bodo v prihodnjih mesecih dela nadaljevala še na oddelku za intenzivno terapijo, je bolnišnica za zdaj znotraj načrtovanih finančnih okvirov. Celoten projekt naj bi bil končan marca ali aprila prihodnje leto.
Do 2000 operacij več na leto
Nove operacijske dvorane pomenijo tudi možnost povečanja obsega operativne dejavnosti. V ptujski bolnišnici zdaj opravijo približno 10.000 operacij na leto, na poseg pa trenutno čaka okoli 3000 pacientov. Velike operacijske dvorane so bile doslej zasedene približno 80 odstotkov časa, operativni program pa že več kot 15 let izvajajo tudi popoldne in ob sobotah.
Strokovni direktor bolnišnice Teodor Pevec je opozoril, da so bili pogoji za delo doslej precej slabši, nove dvorane pa prinašajo predvsem boljše možnosti za organizacijo dela in povečanje števila posegov. "Zdaj bi lahko bilo 2000 več posegov na leto," je ocenil.
Ob tem je poudaril, da dodatna operacijska dvorana sama po sebi še ne pomeni nujno krajših čakalnih dob. Pacienti namreč pogosto izberejo izvajalca, pri katerem je čakalna doba krajša, zato lahko povečano število izvedenih posegov spremlja tudi večji priliv pacientov. Da bi se čakalne dobe dejansko skrajšale, bo treba operativni program povečati, pomembno pa bo tudi, da država bolnišnici ne bo omejevala števila dovoljenih operacij.
Dodatne zmogljivosti bi lahko po Pevčevih besedah izkoristili predvsem pri okulistiki, ginekologiji, ortopediji ter abdominalni in poškodbeni kirurgiji. Skoraj vse čakalne dobe v ptujski bolnišnici so namreč povezane z operativno dejavnostjo.
"Upamo, da bomo lahko naredili več in skrajšali čakalne dobe," je še dejal Pevec. Po njegovih besedah so si v bolnišnici za uresničitev projekta prizadevali vrsto let, pot do novih prostorov pa je bila težka. Veseli ga, da projekt ni prinesel zmanjšanja zmogljivosti, temveč je bolnišnica dobila sodobne prostore, ki naj bi služili prihodnjim generacijam.
Projekt, ki je zahteval vztrajnost
Pevec je ob predaji poudaril, da je bolnišnica za uresničitev investicije potrebovala veliko vztrajnosti. "Pot je bila res težka. V tem času smo plačali svojo ceno. Zdaj smo tu, kjer smo, in to je v redu," je dejal.
Nove operacijske dvorane so del širše posodobitve bolnišnične infrastrukture. Nadaljevanje projekta bo obsegalo še obnovo oddelka za intenzivno terapijo, s čimer naj bi bila investicija v celoti zaključena spomladi prihodnje leto.
Slovesnosti ob predaji so se udeležili tudi Simon Novak, državni sekretar na Ministrstvu za zdravje, Ivan Meglič, državni sekretar na Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj, ter Andreas von Busch iz Evropske komisije.
