
Kadrovske razmere v zdravstvu na ptujskem so se v zadnjih letih izboljšale, vendar do zadostne dostopnosti zdravstvenih storitev še ostaja precej izzivov. Zdravstveni dom Ptuj bo novembra sicer imel devet specializantov družinske medicine,vendar ti še ne morejo samostojno prevzemati novih programov. V Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj pa največ težav še vedno povzroča pomanjkanje zdravnikov na internističnem oddelku. Zdravstvene ustanove ob tem opozarjajo tudi na vse večje potrebe po nadaljnji oskrbi starejših bolnikov, ki po končanem akutnem zdravljenju pogosto nimajo možnosti za namestitev drugje. V Ormožu sicer načrtujejo negovalno bolnišnico, a glede na trende, bi si želeli negovalnih oddelkov tudi na Ptuju.
Devet specializantov še ne pomeni devet novih specialistov
V Zdravstvenem domu Ptuj so se pridobivanja mladih zdravnikov lotili načrtno. Kot je pojasnil Andrej Lazar, specialist družinske medicine in vodja osnovnega zdravstvenega varstva v ZD Ptuj, so se zdravniki najprej organizirali kot mentorji študentom, prek tega pa začeli mlade navduševati za specializacijo iz družinske medicine. "S prvim novembrom bomo imeli skupno kar devet specializantov družinske medicine. To so velike prelomnice in rezultat dolgoletnega usmerjenega dela," je povedal Lazar. Dodal je, da se dobra izkušnja širi tudi med mladimi zdravniki, pri pridobivanju kadra pa jim pomaga družini prijazna organizacija dela. Udeležujejo se tudi kariernih sejmov in iščejo nove načine, kako pritegniti mlade.
Toda devet specializantov še ne pomeni devetih zdravnikov, ki bi lahko samostojno prevzeli delo specialistov. Specializanti se še izobražujejo in delajo pod nadzorom mentorjev, zato ne morejo prevzemati novih programov. "Trenutno bi potrebovali vse te ljudi, da bi delali kot specialisti. Vseh teh devet," ocenjuje Lazar.
Potrebe se kažejo tudi v okolici Ptuja, kjer bi želeli širiti zdravstvene programe, med drugim zaradi potreb domov za starejše in upokojevanja koncesionarjev, tega za zdaj še niso sposobni zagotavljati.
Na problem pridobivanja in zadržanja zdravnikov v regiji je opozoril tudi direktor ZD Ptuj Veselin Šučur. Specializanti morajo del izobraževanja opraviti v večjih zdravstvenih ustanovah, kjer pridobivajo specialistična znanja, vendar se po njegovih besedah pogosto zgodi, da se nato ne vrnejo v domače okolje. "Dali smo pobudo Zdravniški zbornici Slovenije in ministrstvu za zdravje, da bi se dogovorili vnaprej. Da se upoštevajo okoliščine posameznika in da se nam zdravniki vrnejo iz tistih okolij, kjer opravljajo kroženje, nazaj k nam, kjer so predvideni za naše prebivalstvo," je pojasnil Šučur.
Na težave pri pridobivanju specialistov je opozorila tudi Metka Petek Uhan, predsednica ptujsko-ormoškega regijskega odbora pri Zdravniški zbornici Slovenije in nekdanja direktorica ZD Ptuj. Po njenih besedah je posebej pomembno, da bi mlade zdravnike navdušili za specializacijo iz internistike. Opozorila je tudi, da se nekateri po končani specializaciji zaposlijo le v manjšem obsegu ali odidejo delat v druge regije.
Ob tem si v regiji želijo pridobiti tudi dodatne programe, ki jih pacienti potrebujejo, med drugim s področij ortodontije, dermatologije, okulistike in interne medicine. Petek Uhan je izpostavila še vprašanje plačevanja storitev, ki jih zdravstvene ustanove opravijo nad dogovorjenim obsegom. Po njenih besedah to lahko povzroča finančne primanjkljaje, saj zdravstveni delavci paciente obravnavajo tudi takrat, ko opravljene storitve niso v celoti finančno pokrite.
V bolnišnici največ težav na internistiki
Da kadrovske razmere niso enako dobre na vseh področjih, je ob obisku vodstva Zdravniške zbornice Slovenije na Ptuju opozorila tudi predsednica zbornice Bojana Beović. V primerjavi z zadnjim obiskom pred nekaj leti se ji razmere v regiji zdijo boljše. Zdravstveni dom ima veliko specializantov družinske medicine in precej urgentnih zdravnikov, ki jih primanjkuje tudi drugod po Sloveniji. V ptujski bolnišnici je po njeni oceni število zdravnikov na večini oddelkov zadovoljivo, največ težav pa ostaja na internistiki. Na dobro delovanje urgentnega centra je opozorila tudi Metka Petek Uhan. Po njenih besedah na ptujsko urgenco prihajajo pacienti tudi iz drugih regij, ne le iz Maribora, temveč tudi iz Ljubljane. Ocenjuje, da lahko tam obravnavo in vrnitev domov opravijo hitreje kot v bolj obremenjenih urgentnih centrih.
Pogoje dela pa bodo v kratkem izboljšale tudi investicije. Direktorica bolnišnice Anica Užmah je napovedala, da bodo v približno dveh tednih namenu predali štiri operacijske dvorane. V nadaljevanju pa načrtujejo še ureditev novih reanimacijskih sob, katerih odprtje je predvideno prihodnje leto.
Starejši bolniki ostajajo na bolnišničnih oddelkih
Pomemben problem, ki presega zgolj pomanjkanje zdravnikov, je tudi zagotavljanje nadaljnje oskrbe starejših bolnikov. Ti po končanem akutnem zdravljenju pogosto ne morejo zapustiti bolnišnice, ker nimajo zagotovljene ustrezne namestitve v negovalni ustanovi ali domu za starejše. Na to je opozorila Petek Uhan. Po njenih besedah na internističnem oddelku ostajajo tudi bolniki, ki bi potrebovali negovalno bolnišnico oziroma nadaljnjo oskrbo. Nekateri so tam več mesecev ali celo let, kar podaljšuje bolnišnično zdravljenje in zmanjšuje razpoložljivost postelj za druge paciente.
Podobno težavo opažajo tudi v Psihiatrični bolnišnici Ormož. Vršilec dolžnosti strokovnega direktorja Jan Kirbiš je opozoril, da se bolnišnični oddelki polnijo, domovi za starejše pa so zasedeni. Posledično imajo težave pri sprejemanju novih pacientov, ki zdravljenje potrebujejo. "Želimo si sistemski ukrep, ki bi dolgoročno zagotovil obravnavo za te paciente," je dejal Kirbiš.
Po mnenju sogovornikov bo zaradi staranja prebivalstva potreba po negovalnih oblikah oskrbe vse večja. Zato bo treba ob zagotavljanju zdravnikov in širjenju zdravstvenih programov reševati tudi vprašanje, kam namestiti bolnike, ki ne potrebujejo več akutnega bolnišničnega zdravljenja, vendar še ne morejo domov. Zraven nove negovalne bolnišnice, ki jo načrtujejo v Ormožu, bi si tako želeli negovalnih oddelkov ob vsaki bolnišnici, tudi na Ptuju.
Vida Božičko Štajnberger






