
Vlagati v znanje, napredne tehnologije in tudi umetno inteligenco je pomembno, je na nedavnem kongresu svoje stranke Gibanje Svoboda poudaril predsednik vlade Robert Golob in dodal, da država ob izdatni evropski pomoči v Mariboru gradi "najsodobnejši podatkovni center s superračunalnikom in še tovarno umetne inteligence zraven", ki jo bodo povezali s štirimi sateliti, ki jih Slovenija že ima oziroma jih bo kmalu imela v vesolju. Ne samo, da bomo imeli v prihodnje še več satelitov, podatkov, ki jih dobivamo iz vesolja, ne moreš pridobiti nikjer na Zemlji, je dejal predsednik vlade: "In ko te podatke obdelaš s superračunalnikom in umetno inteligenco, dobiš informacije, ki so za Slovenijo, še bolj pa za nekatere druge države na svetu neprecenljivega pomena."
Ko se srečuje s predstavniki drugih držav, ga sprašujejo, kdaj bo pripravljen ekosistem za upravljanje voda, je izpostavil. "Cel svet čaka, kdaj bo naša tovarna umetne inteligence začela obdelovati satelitske posnetke, zato da bomo lahko upravljali vode in da bomo lahko pomagali svetu," je dejal Golob. Kako daleč so procesi, o katerih je govoril Golob in katere podatke že pridobivamo iz obstoječih satelitov?
Miniaturizacija tehnologije
V Sloveniji imamo ta čas v vesolju tri satelite, četrti pa bo predvidoma izstreljen v začetku leta 2026, pojasnjujejo v Slovenski vesoljski pisarni, ki deluje pod okriljem ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport. "Področje vesolja se je v zadnjih letih zelo spremenilo. Ena ključnih sprememb je bila miniaturizacija tehnologije, ki je zmanjšala stroške in s tem omogočila sodelovanje novih akterjev na tem področju. Tudi v Sloveniji se je začel razvoj malih satelitov z inovativno tehnologijo, ki prispevajo svoj kamenček v mozaiku evropske vesoljske zgodbe," razlagajo in dodajajo, da je področje malih satelitov eno od ključnih področij sodelovanja v vesoljski tehnologiji.
Kateri slovenski sateliti so že poleteli v vesolje? Prvi je bil Nemo HD, ki so ga razvili v Centru odličnosti Vesolje, znanost in tehnologije. Je prototip mikrosatelita za interaktivno daljinsko zaznavanje z visoko natančnostjo, ki omogoča zajem multispektralnih podob zemeljske površine ter snemanje videa visoke ločljivosti. Poleg tega so v centru odličnosti zgradili zemeljsko postajo za satelitske komunikacije na Ljubljanskem barju in razvili večdisciplinarni laboratorij za preizkušanje materialov, delov in sistemov v simuliranem vesoljskem okolju. Satelit naj bi po svoji orbiti krožil brez pogona predvidoma do konca letošnjega leta, ko bo začel izgubljati višino in bo zgorel v stiku z Zemljino atmosfero.
Vesoljska strategija zasleduje cilj večje komercializacije raziskav in inovacij s področja vesolja
Drugi satelit Trisat je bil nanosatelit, ki so ga razvili na Univerzi v Mariboru v sodelovanju s podjetjem SkyLabs. "Trisat je nanosatelit, težak štiri kilograme, z zmerno sposobnostjo oddaljenega opazovanja Zemlje na podlagi multispektralnega zajema slik v kratkovalovnem infrardečem spektru. Tako pridobljeni podatki z nadaljnjo obdelavo omogočajo pridobivanje informacij o vegetacijskih vzorcih, posledicah naravnih nesreč, požarih, oblakih, vulkanskem prahu," so razložili v vesoljski pisarni. Lani smo poročali, da se je misija satelita Trisat v noči na 30. september zaključila nekje nad Afriko.
Tretji, trenutno tehnološko najpomembnejši, pa je satelit Trisat R, predvsem zaradi visoke nadmorske višine, na kateri deluje kot miniaturni satelit. Na orbiti v višini 6000 kilometrov, kjer kroži, ni gneče, kot je v nižjih orbitah.
Slovenski vesoljski sektor in vesoljska strategija
"Slovenija je v zadnjih letih zgradila obetaven vesoljski sektor, ki ga sestavlja več kot 40 malih in srednjih podjetij. Ta so prevzela vodilno vlogo na posameznih nišnih vesoljskih področjih, predvsem na področju opazovanja Zemlje, razvoja inovativnih tehnologij, novih materialov in treh slovenskih satelitov," pravijo v Slovenski vesoljski pisarni, ki jo vodi Tanja Permozer.
Vesoljska strategija, ki jo je država sprejela v letu 2023 in je v njej zapisan načrt do leta 2030, je ambiciozna, izpostavljajo v vesoljski pisarni. "Temelji na vseh dosedanjih dosežkih na tem področju: trije sateliti, merilni izdelki v Francoski Gvajani, vrhunske aplikacije za obdelavo satelitskih podatkov, miniaturizacija tehnologije in ena od zgolj treh centrifug za izvajanje 'bed-rest' študij v Evropi. Zasleduje cilj večje komercializacije raziskav in inovacij s področja vesolja, kar lahko pomembno prispeva k hitrejšemu gospodarskemu razvoju, zelenemu in digitalnemu prehodu ter doseganju ciljev trajnostnega razvoja," so sklenili.










