(ANALIZA) Izzivi novega šolskega leta: Kako javnosti predstaviti zahtevnost učiteljskega poklica

Jesen je in šolske klopi so spet polne. Nemalo novosti je letos v šolah. Največ jih je pri spremembah učnih načrtov, veliko – največ na vzgojnem področju – jih prinaša novi zakon o osnovni šoli, razširjenemu programu se pridružujejo nove šole, zdaj ga bo izvajala polovica osnovnih šol. Prav pri vpeljevanju razširjenega programa ravnatelji vidijo še nekatere izzive, še največ pa jih prinaša pomanjkanje kadra, je nedavno izpostavil minister za vzgojo in izobraževanje Vinko Logaj na srečanju z ravnatelji na Brdu pri Kranju, zato se bodo tako na ministrstvu kot na zavodu za šolstvo ukvarjali tudi s tem, da povečajo ugled učiteljskega poklica.

Fizičnega nasilja nad učitelji leta nazaj ni bilo

Že letošnja generacija prvošolčkov je manjša kot običajno, v prihodnjih letih bo otrok v šolah še manj, a kljub temu bo še vedno primanjkovalo učiteljev, saj se bodo v naslednjem desetletju številni upokojili. Na ministrstvu si prizadevajo, da bi čim več učiteljev odložilo odhod v pokoj, k delu pa vabijo tudi učitelje, ki so upokojeni do pet let. Kaj pa sicer še namerava storiti ministrstvo za krepitev ugleda učiteljskega poklica? "V času, kolikor ga imam še na voljo, se bom zavzemal, da bi, za to imamo tudi naklonjenost znotraj vlade, skupaj z visokošolskim prostorom dosegli neki širši konsenz in ustvarili kampanjo, kjer bi predstavili učiteljski poklic z vidika odgovornosti pa tudi pravic, ki jih ima učitelj kot delavec v šoli. Pri relaciji do staršev imamo največ težav pri posameznih primerih, ki se potem razblinijo v šolski prostor. Verjetno poznate primere fizičnega nasilja staršev nad učitelji. Tega leta nazaj nismo bili deležni. Zagotovo morajo biti zelo odločni ukrepi na tem delu, da se te stvari preprečijo," izpostavlja Logaj.

Direktorica zavoda za šolstvo Jasna Rojc pa dodaja, da je eden od zahtevnejših in tudi finančno bolj podprtih projektov, ki naj bi ga začeli izvajati, povezan s profesionalnim in kariernim razvojem ne samo učiteljev, ampak vseh strokovnih delavcev, torej tudi svetovalnih delavcev, knjižničark, vodstvenih delavcev … "Drugi del tega projekta bo pa namenjen dvigu ugleda učiteljskega poklica. Na zavodu za šolstvo se s tovrstnimi aktivnostmi tako zelo neposredno še nismo ukvarjali, vendar že kar celo leto intenzivno skupaj s sektorjem za razvoj kadrov v šolstvu na ministrstvu razmišljamo, kako k temu pristopiti. Zato, da bi dvignili ugled, ne pa, da bi imeli promocijo. Učitelj, učiteljski poklic oziroma vsak poklic strokovnega delavca v vzgoji in izobraževanju je poklic, ki se iz dneva v dan spreminja glede na situacijo. Mislimo, da moramo javnosti predstaviti zahtevnost poklica, širino poklica, tudi odgovornost oseb, ki v tem delajo, in tudi potrebo po avtonomiji take osebe. Intenzivno poteka sodelovanje z ministrstvom, vključilo se je tudi veliko število strokovnih delavcev zavoda v pripravo vsebin tega projekta, seveda smo pa spoznali, da na določenem delu nimamo ustreznih resursov, tako da smo vključili tudi že zunanje strokovnjake."

Delo v razširjenem programu je bolje plačano

Nekaj kadrovske matematike šolam povzroča tudi razširjen program, ko v šolah ne vedo, katere vsebine bodo otroci izbrali in katerih ne, medtem ko starši negodujejo, da morajo po otroke v šolo ob točno določeni uri. "Šole, ki so že sodelovale v poskusu, torej so že leta izvajale razširjeni program ali v celoti ali v deležu, niso imele večjih težav, tudi kadrovskih ne, ker razumejo koncept razširjenega programa. Mislim, da ta daje šoli celo večjo fleksibilnost tako glede kadrov kot tudi vsebin, kot če bi to uvedli kot neki popoldanski pouk ali kaj podobnega. Novim šolam, ki vstopajo v ta program, smo ponudili podporo, potekajo redna srečanja ravnateljev in učiteljev. Odločilno vlogo imajo predstojnice območnih enot zavoda za šolstvo," pojasnjuje direktorica zavoda za šolstvo, da na območnih enotah razrešujejo individualne zagate posameznih šol. Dodaja, da razčiščujejo marsikdaj tudi napačne predstave ravnateljev, kako naj bi se razširjen program izvajal in kaj so njegovi cilji. "Z zagatami se srečujemo v šolah, ki se z razširjenim programom srečujejo prvič," pravi Rojčeva.

Minister je nekoliko bolj oster: "Uvajanje novega koncepta razširjenega programa v osnovno šolo je tipičen primer uvajanja sprememb v praksi. Tisti, ki so preštudirali kurikularni dokument, tisti, ki so preštudirali predmetnik, tisti, ki so dovolj zgodaj - na kar so bili opozorjeni - izpeljali aktivnosti, ne morejo imeti negotovosti. Če kdo razpisuje delovno mesto za izvajanje aktivnosti v razširjenem programu, je bral napačen kurikularni dokument. Ko smo prevajali posamezne elemente razširjenega programa v predmetnik razširjenega programa po konceptu, ki ga opredeljuje kurikularni dokument na treh vsebinskih sklopih, smo gledali tudi prejšnje število ur v predmetniku in novo število ur v razširjenem programu. Ta del se pokrije. Je pa razlika, da je nov koncept razširjenega programa bolje plačan. Zakaj? Zato, ker so prejšnje interesne dejavnosti sedaj kot dejavnosti, ki so opredeljene v kurikularnem dokumentu, tudi sistemizirane." Minister še meni, da bo vsak moral prevzeti svoj del odgovornosti.

Da se ne bo ponovila devetletka

A nekaj vprašanj vseeno ostaja odprtih, razlaga ravnateljica Osnovne šole Lava Marijana Kolenko. "Ker se vedno več šol vključuje, bo vedno več odprtih vprašanj. A mi smo že pred uvedbo razširjenega programa postavljali ta ista vprašanja: kdo bo izvajal vsebine, kako organizirati v šoli vso paleto dejavnosti, ki bi otrokom omogočala nadgradnjo temeljnega dela znanj, in ob tem ponuditi tudi bogatitveni del. Ta je zame najbolj pomemben in ga ne moremo izvajati prav zaradi tega, ker imamo kadrovske težave. Razširjeni program bi lahko odlično izvajali tudi drugi strokovni delavci, ki bi dali drugačen pogled na določene vsebine, vendar ti potrebuješ v šoli ljudi, ki so sposobni na eni strani izvajati torej obvezni program, vse predmete, ki jih poučujejo, na drugi strani pa zagotavljati tudi bogatitveni program na drugačen način."

Ravnateljica izpostavi, da je težko zagotavljati silno paleto različnih dejavnosti z obstoječo kadrovsko postavitvijo. "Tudi šole, ki smo prebrale kurikularni dokument, in šole, ki smo zelo zgodaj začele postavljati organizacijo, se še vedno srečujemo z dilemami in težavami. Vsebina razširjenega programa je sicer dobra, razvrščenost na tri vsebinska področja dobro pokrije vse, celovito tudi osebnost, če so zagotovljeni drugi pogoji," pove Marijana Kolenko. Ob tem pa doda, da se zaposlovanju za določen čas ne morejo izogniti, ker nikoli ne vedo, kaj se bo zgodilo v naslednjem šolskem letu, "mi tega namreč ne moremo predvidevati, izbira je odvisna od učencev in od tega, kako se odločajo, in od kadrovskih zmožnosti šole". Pri kadrih, ki jih zaposlijo tudi za razširjeni program, v šolah ne vedo, ali jih bodo lahko obdržali ali ne. "Za kontinuiteto dobrega, kakovostnega dela v šoli pa moraš imeti stalen kader, torej tudi za razširjeni program. Mi, ki smo že dolga leta bili v pilotih za posamezna področja razširjenega programa, smo vedeli, da se nam bo to zgodilo, da to ni nadomestek oddelkov podaljšanega bivanja. Zato želimo imeti tudi dobre kadre, ker namreč samo takrat bo razširjeni program živel. "Ne želimo si, da se bo z razširjenim programom zgodilo podobno, kot se je z devetletko, ki je mnogo obetala, danes pa ni to, kar smo vsi pričakovali, da bo. Mi se danes o teh sistemskih spremembah zagotovo ne bi pogovarjali, če bi bili devetletko nekje na polovici evalvirali, preverili, kaj deluje in kaj ne, počistili, kar je bilo odveč in kar ni več potrebno, in nadomestili prav s tem, kar se zdaj trudimo nadomeščati."