Zakon o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov določa, da ima delavec pravico do zimskega regresa v višini polovice minimalne plače, izplačan pa mora biti v denarni obliki. Delavec, ki sklene delovno razmerje ali mu preneha delovno razmerje med koledarskim letom in ima v posameznem koledarskem letu obdobje zaposlitve krajše od enega leta, pa ima pravico do sorazmernega dela zimskega regresa.
Ustavno sodišče je odločilo, da sta 2. in 3. člen zakona, ki urejata upravičence do zimskega regresa in način izplačila, v neskladju z ustavo, ko se nanašata na izplačilo zimskega regresa za leto 2025 delavcem, ki niso zaposleni v javnem sektorju. Ugotovilo je, da delujeta retroaktivno, saj so bili do zimskega regresa upravičeni delavci, ki so bili v delovnem razmerju vsaj en dan v koledarskem letu. Ker pa DZ in vlada javne koristi za povratno učinkovanje izpodbijane ureditve nista niti poskušala izkazati, zakon v tem delu ne izpolnjuje pogoja javne koristi, ki ga za izjemoma dopustno povratno učinkovanje zakona predpisuje drugi odstavek 155. člena ustave.
Zakon o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov je državni zbor prejšnjega sklica sprejel novembra lani, takrat je tudi začel veljati. V državni zbor ga je poslala takratna vlada pod vodstvom Roberta Goloba, zaradi česar so ji politični nasprotniki očitali, da deli predvolilna darila.
Izpodbijani določbi sta torej v neskladju s tem členom ustave, ko se nanašata na izplačilo zimskega regresa za leto 2025 delavcem, ki niso zaposleni v javnem sektorju, in ko določata, da se pri izračunavanju višine zimskega regresa za lani upošteva tudi obdobje zaposlitve v letu 2025 pred uveljavitvijo zakona. To velja tako za delavce, ki jim je zaposlitev prenehala v letu 2025 pred uveljavitvijo tega zakona, kot tudi za delavce, ki so bili po njegovi uveljavitvi še zaposleni. Ker pa bi razveljavitev 2. in 3. člena zakona v delu, v katerem sta neskladna z ustavo, pomenila nedopusten poseg v legitimna pričakovanja zaposlenih, da lahko obdržijo sredstva, ki so jih prejeli na račun zakonsko uveljavljene pravice, je ustavno sodišče sprejelo ugotovitveno odločbo in zakonodajalcu ni naložilo ukrepov.
Za središčno točko odločitve ustavnega sodišča je glasovalo osem ustavnih sodnikov, proti je bil eden, dr. Rok Svetlič, ki v odklonilnem ločenem mnenju obžaluje, da ustavno sodišče zakona o božičnici ni v celoti zavrglo.
