Da Slovenija nujno potrebuje in uvaža tujo delovno silo, ni nobena zahodnoevropska posebnost. Tudi to, da tuji delavci s seboj pripeljejo oziroma združijo družine, ne. A v očeh dela javnosti je ta pravica stereotipno povezana ne le z uveljavljanjem, pač pa z izkoriščanjem (v negativni konotaciji) socialnih pravic, kot je denimo denarna socialna pomoč. Ampak - ali res Slovenci "delamo" za tujce?
Nikakor! Kot pojasnjuje notranje ministrstvo, tako zakon o tujcih kot pravilnik o načinu ugotavljanja zadostnih sredstev za preživljanje določata, da se dovoljenje za prebivanje zaradi združitve družine izda in podaljšuje na prošnjo tujca, ki mora k prošnji priložiti dokazila o zadostnih sredstvih za preživljanje tistih družinskih članov, ki nameravajo prebivati v državi, pri čemer ta sredstva mesečno ne smejo biti nižja od ravni, določene za pridobitev pravice do denarne socialne pomoči.
Skratka: tujec, ki si želi v Sloveniji živeti s celo družino, mora dokazati, da jih lahko preživlja s sredstvi, ki si jih zagotavlja sam z delom oziroma drugimi dohodki. Nobena denarna socialna pomoč torej ni podeljena na lepe oči.
