Bi šla na party ali bom tam osamljena? Je prav, da sem se skregala s prijateljicami? Kako naj pozabim punco? Borim se s težkimi občutki in bi najraje obupala nad sabo … To je le nekaj od okoli tri tisoč vprašanj, dilem mladostnikov, ki se po nasvet in pomoč anonimno obrnejo na spletno svetovalnico in forum #tosemjaz.
"V spletno svetovalnico se obračajo tudi mladostniki v najtežjih stiskah. V zadnjem obdobju nekje 20 odstotkov vprašanj zaznamujejo vsebine, ki se dotikajo težkih tem in kriznih situacij. Prav zato vedno rečemo, da je res zelo dragoceno, da je spletna svetovalnica na voljo kot prvi stik in preprosta možnost do strokovne pomoči. Za nekatere je to dejansko edina možnost, da o svoji stiski, težavi spregovorijo varno, iz svoje sobe, iz domače hiše ali iz kakega drugega okolja, anonimno," opisuje sociologinja in vodja programa To sem jaz Petra Tratnjek.
Pisci vprašanj so anonimni, strokovnjaki, ki jim odgovarjajo, se vedno tudi podpišejo. To je ena bistvenih in pomembnejših razlik od danes vse bolj popularnega iskanja odgovorov s pomočjo umetne inteligence. "Naša spletna svetovalnica je neka edina alternativa modernim orodjem umetne inteligence, kjer mladi vedno bolj iščejo nasvete med odraščanjem. Mi jih spodbujamo, da ko iščejo res nasvet, naj poiščejo nasvet pri strokovnjaku," dodaja vodja. Včasih se mladostniki že s tem, da težavo nekomu zaupajo, razbremenijo, včasih to pomeni uvod v daljše strokovno svetovanje. "Prizadevamo si, da mladi vedo, da v stiski ali pri reševanju vsakdanjih težav niso sami. Pomoč obstaja – tudi takrat, ko se zdi, da je ni," poudarja Tratnjekova.
Orali ledino na področju duševnega zdravja mladostnikov
Program To sem jaz so pred 25 leti postavili na celjski enoti NIJZ. "Zgodba je tesno povezana z delovanjem Med.over.neta, ki je bila prva slovenska svetovalnica za odrasle. Pol leta za njimi smo ustanovili prvo svetovalnico za mladostnike," se spominja pobudnica in dolgoletna vodja programa Ksenija Lekić. "Naredili smo raziskavo med mladimi, starimi od 13. do 17. let, in dobili pomembno informacijo – prav mladi so nas usmerili v idejo, da bi teme o doživljanju sebe v času odraščanju, zdravju, samopodobi, reševanju stisk, soočanju z neuspehi, radi videli na spletu. To je bila osnovna podlaga," opisuje Lekićeva. "O duševnem zdravju mladostnikov takrat še nismo tako veliko govorili. Tudi vsesplošne podpore zavoda ni bilo – ta je prišla šele kasneje. Danes nas preplavljajo moderne spletne aplikacije, takrat seveda vsega tega še ni bilo," spomni strokovni direktor NIJZ prim. prof. dr. Ivan Eržen, ki je pred 25 leti vodil celjski NIJZ.
Na težka vprašanja odgovarjajo strokovnjaki, ne umetna inteligenca
Nekatere vsebine, ki najpogosteje tarejo mladostnike (pomoč vse bolj iščejo tudi mladi odrasli), so predstavljene tudi v priročnikih, ki jih spremljajo še videovsebine. Kaj lahko naredim, da mi bo lažje, Za krmilom svoje jeze in Tesnoba – moj zaskrbljeni čuvaj bodo prišli prav tako mladim kot njihovim staršem in učiteljem, poudarjajo sogovorniki. Pedagoškim delavcem sicer že desetletja ponujajo tudi priročnik, s katerim lahko z učenci izvedejo deset delavnic, ki mladostniku pomagajo pri odraščanju. "Ta program bi si zaslužil mesto v šolskem kurikulu. Socialno-čustvene veščine morda zvenijo malo abstraktno, a to niso mehke veščine, to ni nekaj 'za zraven' takrat, ko imamo čas, ampak so temeljne življenjske in univerzalne veščine oziroma orodje, ki ga v današnjem svetu mladi, pa ne samo mladi, vedno bolj potrebujemo. Nekaj, s čimer bodo razumeli sami sebe in druge. In zaradi tega sem mnenja, da je tak program nemogoče prepuščati višku ali manku časa v sklopu razrednih ur, večji ali manjši zagnanosti posameznikov, ampak ga moramo umestiti sistemsko in sistematično, ob konsenzu najvišjih strokovnih teles v naši državi, v celotno vzgojno-izobraževalno vertikalo," poudarja specialistka socialne medicine in javnega zdravja ter vodja enote za nenalezljive bolezni na celjski območni enoti NIJZ prim. Nuša Konec Juričič.
"Duševno zdravje mladih in njihova psihična odpornost je izjemnega pomena, tako v času njihovega odraščanja kot tudi izredno dobra popotnica za njihovo odraslo življenje. Še posebno v današnjem, res dinamičnem in zelo hitro spreminjajočem se svetu, ki zahteva veščine, s katerimi se bodo mladi lahko umestili v ta prostor, se odločali, postavili zase, predvsem pa ostali vedoželjni, radovedni, solidarni, včasih pa tudi uporniški, kar vse pripada mladostniškemu duhu," zaključi Konec Juričičeva.
