Barbara Gavez Volčjak
Jesen na vrtu ni čas le za pospravljanje pridelka in odstranjevanje odmrlih rastlin, temveč tudi za pripravo tal na novo rastno sezono. Prav jeseni je primeren čas za založno gnojenje, s katerim v tla dodamo hranila, ki jih bodo rastline potrebovale v prihodnjih sezonah. Pomembno je tudi, kako izberemo gnojilo, kam ga dodamo in kako pripravimo tla, da bodo čez zimo čim bolje zaščitena.
O založnem gnojenju, uporabi komposta, jesenski pripravi zelenjavnega in okrasnega vrta ter pomenu zastirke smo se pogovarjali z Vanesom Husićem, univ. dipl. inž. agr., ki pojasnjuje, katera hranila je jeseni smiselno dodajati, kako jih pravilno vdelamo v tla in zakaj tudi pozimi vrtnih gred ne kaže puščati povsem praznih.
Za kaj je koristno založno gnojenje?
"Založno gnojenje pomeni dodajanje hranil za naslednjo sezono oziroma več naslednjih sezon. Dobro je tudi na domačem vrtu in v sadovnjaku narediti analizo tal na štiri leta. Tako imamo dobre smernice, katera hranila dodajamo v zemljo. Večinoma dodajamo fosfor, kalij ter različna mikrohranila."
Na katerih površinah ga lahko uporabimo?
"Založno gnojenje je pomembno za vse rastline. Na domačem vrtu je zelo pomembno za sadne rastline, saj sta recimo fosfor in kalij počasi topni hranili. To pomeni, da potrebujeta več sezon, da prideta v globino zemlje. Prav tako založno gnojimo večje okrasne drevnine in grme. Na zelenjavnem vrtu pa bomo tako gnojili poljine, na katerih bodo najbolj lačne vrtnine – plodovke in kapusnice."
Kdaj je najboljši čas za založno gnojenje in zakaj?
"Jesen je pravi čas za založno gnojenje že obstoječih vrtov in nasadov. Drugi pravi čas pa je pri sajenju dreves, grmov ali pripravi zemlje za novo zasaditev, lahko je tudi okrasna, ali pa sejanje trave."
Katera gnojila uporabimo in kako delujejo? Ali katera gnojila niso primerna za založno gnojenje? Zakaj?
"V jesenskem času uporabljamo gnojilo brez ali z zelo malo dušika. Dušik se namreč izpira v podtalnico ali pa izhlapeva v zrak. To hranilo je potrebno za rast in razvoj rastline, ki pa se v jesenskem in zimskem času umiri oziroma rasti ni. Pomembno je dodajati fosfor in kalij. Dodamo ju 'globlje' v zemljo, to na primer v sadovnjaku naredimo tako, da lopato zapičimo v zemljo, malo razpremo in vržemo pest gnojila. Nato le spustimo zemljo nazaj. Če gnojilo vsebuje mikrohranila, aminokisline, huminske ter fulvo kisline, je toliko bolje. Uporabimo lahko tudi organska gnojila, kot je kompost ali peletirano gnojilo. Vedno pa gnojimo pred dežjem."
Ali je domači kompost vedno primeren za gnojenje? Kako to preverimo?
"Domači kompost je lahko odlično gnojilo. Vedno ga dodajamo jeseni in ne spomladi. Razlog je v tem, da lahko vsebuje klice bolezni, škodljivce ali semena plevelov. Da je kompost uporaben in je dejansko kompost, ne neka na pol razgrajena organska masa, nam povedo naša čutila. Kompost je videti kot rahla zemlja brez vonja. V jesenskem času ga vdelamo v zgornjo plast zemlje. Najbolje bo, da upoštevamo vsaj trileten kolobar in tako pognojimo s kompostom tisto poljino, na katero bomo naslednjo sezono sadili plodovke in kapusnice."
Kako še pripravimo vrt na prezimovanje?
"Vrt na prezimovanje pripravimo z uporabo zastirke. Tla zastremo v še vedno toplem delu jeseni, da zadržimo to toploto in vlago v zgornji plasti, kjer so mikroorganizmi in korenine rastlin. Zastremo tisti del vrta, kjer imamo bolj občutljive trajnice, kot so recimo vrtnice ali druge grmovnice, za katere je pomembno, da je koreninski vrat zaščiten. Na zelenjavnem vrtu pa najprej odstranimo okužene rastline in zastremo zimske in jesenske vrtnine. Za zastirko uporabimo kompostno organsko zastirko ali pa tako imenovano 'rjavo zastirko', kot je slama, miskant."
Kaj pa naredimo z gredo, ki jo bomo čez zimo uporabljali?
"Na zelenjavnem vrtu naj grede ne bodo prazne. Lahko jih zastremo z zastirko ali pa zasadimo. Kot zeleno gnojenje lahko uporabimo prezimne solatnice. Če bo zemlja gola, pride do erozije – vodne in vetrne. To vodi v izgubo humusa ter posledično rodovitnosti."
