Potem ko se je prek Demokratov ekspresno znašla v politiki in za kratek čas zavzela položaj državne sekretarke na ministrstvu za zdravje, preden se je odpovedala tako tej vlogi kot funkciji poslanke in naposled izstopila tudi iz Demokratov, Tea Košir še vedno težko dojame, kaj je v le nekaj mesecih spoznala v umazanem slovenskem političnem peskovniku. Očitno se namreč kalvarija zanjo še ni končala.
V najnovejšem zapisu, o katerem je "razmišljala, ali naj ga objavi, da se je še bolj ne polotijo", je namreč razkrila, da je očitno pod drobnogledom bank. Pri tem se sprašuje, ali je za to krivo, ker se ni ukalupila v politični sistem. "Biti politik pomeni predvsem prilagajati se, sklepati kompromise in slediti interesom... In kot že znano… za 'poštenega' politika niti ni več pomembno, kaj je prav in kaj narobe, pomembno je le, da ostane del sistema. Večina ljudi se velikokrat odloča predvsem za svojo varnost znotraj sistema, ki vlada. In prav tu se vprašam, koliko prostora še ostane za pogum, poštenost in samostojno razmišljanje? Je le-to v kali zatrto, ustrahovano, nadzorovano, ker sedaj banke iščejo napake v mojem poslovanju. Je odrejeno? Gre za naključje?" se Koširjevi zastavljajo vprašanja, ali je še vedno tarča politično motiviranih preiskav.
Prav ta zadnja izkušnja jo očitno še bolj navdaja z občutkom, da se v politiki nič ne da spremeniti na bolje: "V politiki zagotovo obstajajo tudi pošteni ljudje, ki delujejo z dobrimi nameni in iskreno željo po spremembah. Si zaslužijo pohvalo za vztrajnost? Jaz bi jim rekla, da se tolažijo z besedam, oni sami pa, da tako pač je oziroma da delajo v smeri 'dobrega' ... Kaj je z mano narobe, da tega ne zmorem sprejeti? Zame so to premikro koraki v prepočasnem tempu za čas mojega življenja, premiki brez vidnega, oddaljenega cilja. Trenutno se mi zdi, da sem tako sama v tem razmišljanju, nemočna in kaj če je to moja naivnost, ki vodi v lastno pogubo?"
Očitno je Koširjeva nad politiko celo tako obupana, da si je ob pogledu v hčerin zvezek pri predmetu domovinska in državljanska vzgoja in etika oziroma v definicijo demokracije utrdila v prepričanju, da je to le črka na papirju. "Ali je demokracija le beseda v šolskem zvezku? Ker pogrešam odgovornost, bi si morda temu drznila pritrditi," zaključuje resignirano: "Počasi bo čas, da se poslovim od tem, katerim nisem kos oziroma mi niso dorasle."
