Predlog zvišuje splošno olajšavo, spreminja meje dohodninskih razredov in znižuje davčne stopnje, največji učinek pa bi občutil srednji razred, navajajo v Svobodi.
Aktualna koalicija je pred volitvami veliko govorila o davčni razbremenitvi, dosedanji ukrepi pa niso prinesli širše razbremenitve zaposlenih, pravi predsednik Gibanja Svoboda in prejšnji premier Robert Golob.
"Zato smo sami vložili spremembo zakona o dohodnini. Osredotočamo se predvsem na srednji razred, ki je steber vsake družbe in s svojo produktivnostjo najbolj poganja gospodarsko rast. Govorimo predvsem o ljudeh z letnimi dohodki med 30.000 in 120.000 evri, pri katerih bo učinek naših ukrepov največji. Korist pa bodo imeli vsi," je povedal.
Golob poudarja, da je razbremenjevanje dela prek dohodnine drugačen pristop od razvojne oziroma socialne kapice, ki jo je uvedel interventni zakon nove koalicije "in ki učinkuje pri plačah nad 7500 evrov bruto". V Svobodi pričakujejo, da bo koalicija njihov predlog podprla, če s svojimi napovedmi o davčni razbremenitvi misli resno.
"Janez Janša govori o tem, kako bi iz javnega sektorja prisilno odpustil 50.000 ljudi. Naš odgovor je predlog, kako bosta medicinska sestra ali učitelj dobila več," tako Golob.
Višja splošna olajšava in nova dohodninska lestvica
Predlog Svobode temelji na dveh ukrepih. Prvi je dvig splošne olajšave na 6500 evrov. Gre za spremembo, ki bi učinkovala na vse zaposlene ne glede na višino njihovih dohodkov. Drugi ukrep je sprememba mej dohodninskih razredov in stopenj obdavčitve v posameznih razredih. Nova lestvica bi imela šest razredov s stopnjami 16, 20, 25, 31, 42 in 50 odstotkov.
"Dvigujemo splošno olajšavo, spreminjamo meje davčnih razredov in znižujemo stopnje obdavčitve. Cilj je zelo preprost: da ljudem od njihovega dela ostane več," je poudarila poslanka Svobode Alenka Bratušek.
Koalicija: To je primer populizma Goloba in Svobode
V koalicijski SDS pravijo, da je zakonodajni predlog poslanske skupine Svobode še en v vrsti populizmov Roberta Goloba in njegove stranke. Da je poteza Svobode najmanj čudna oziroma sarkastična, pa menijo v NSi.
Poslanec SDS Andrej Poglajen je navedel, da je nekdanja koalicija Svobode, SD in Levice v začetku prejšnjega mandata davčno razbremenitev plač, ki jo je sprejela tretja vlada Janeza Janše, ukinila. "Toliko o tem, kaj predlagajo, ko so v opoziciji, in kakšne sprejemajo, ko so v vladi."
Da je poteza Svobode najmanj čudna oziroma sarkastična, pa je v izjavi v DZ ocenil poslanec NSi Aleksander Gungl. Tudi on je spomnil, da je prejšnja Janševa vlada s takratno davčno reformo poskrbela, da bi lahko srednji razred in tudi vsi ostali dobili več. "Ampak prva poteza Golobove vlade je bila, da so to reformo razveljavili." Ob tem je poudaril, da v poslanski skupini NSi sicer podpirajo davčne razbremenitve, ampak "takrat, ko bo to možno izvesti". "Naš interventni zakon že omogoča določene olajšave. S tem zakonom bomo vsi dobili nekaj, ampak vse v okviru vzdržnosti javnih financ. Ni res, da bi interventni zakon porušil sistem javnih sredstev," je poudaril. Omenil je tudi pozitivne učinke za gospodarstvo. "Prepričani smo, da ko se bo interventni zakon uveljavil, da bo boljše za vse, predvsem pa za to, da bo gospodarstvo lahko začelo dihati v Sloveniji, da ne bo pričakovalo vedno novih obremenitev," je dejal. Na očitek opozicije, da interventni zakon prinaša koristi predvsem najbogatejšim, pa je na primeru uvedbe socialne kapice za tiste s plačami nad 7500 evrov, ki jo prinaša zakon, ocenil, da ta razbremenitev "predvsem pomeni tudi boljše pogoje za srednji razred".
Po izračunih, predstavljenih ob vložitvi zakonskega predloga, bi zaposleni glede na višino plače na letni ravni pridobili: medicinska sestra približno 750 evrov, učitelj okoli 1100 evrov, programer približno 1500 evrov, zdravnik pa okoli 3400 evrov več neto dohodka na leto.
Učinek sprememb se povečuje z višino plače, pri čemer predlog razbremenjuje bistveno širši krog zaposlenih kot interventni zakon, poudarjajo v Svobodi.
Vladi ponujajo roko
Bratušek je poudarila, da je bila gospodarska politika prejšnje vlade drugačna tudi po tem, komu so bili ukrepi namenjeni: "Mi se nismo odločili, da bomo nagrajevali samo posamezne skupine. Dvigovali smo plače, uvedli božičnico in ukrepe, ki so povečali domačo potrošnjo. Človek s povprečno, dvakratnikom ali trikratnikom povprečne plače od interventnega zakona ne bo domov prinesel niti evra več. Naš predlog je namenjen prav njim."
"Tako kot je vlada že prisluhnila našemu predlogu pri vlogi cen biokomponent v cenah goriva, verjamemo, da bo tudi tokrat sprejela ponujeno roko. To je predlog, pri katerem lahko zelo hitro naredimo nekaj konkretnega za ljudi," pravi poslanka zdaj opozicijske Svobode.
