V večstanovanjskih stavbah se številni obratovalni stroški (npr. poraba vode, odvoz odpadkov, čiščenje skupnih prostorov in drugi stroški) delijo glede na število oseb v posameznem stanovanju. A trenutna ureditev temelji na tem, da so lastniki oziroma uporabniki stanovanj sami dolžni upravniku sporočiti število oseb, ki prebivajo v stanovanju.
Takšna ureditev omogoča zlorabe, saj nekateri prijavijo manj oseb, kot jih dejansko prebiva v določenem stanovanju. Posledično plačujejo nižje stroške, razliko pa nosijo ostali etažni lastniki in stanovalci, ki pošteno prijavijo dejansko število oseb. Gre za sistemsko pomanjkljivost, ki spodbuja nepošteno ravnanje in povzroča neupravičeno finančno breme drugim prebivalcem, s tem da preostali prebivalci (kljub temu, da morda opazijo nepravilnosti) nimajo vzvoda zadevo urediti.
Trenutno velja ureditev, da upravnik na podlagi prejetih sporočil o uporabnikih posameznih enot sestavi seznam posameznih enot s številom uporabnikov, brez navedbe osebnih podatkov, in ga obesi na oglasni deski. Uporabnik, ki prebiva v stavbi, lahko pisno opozori upravnika o večjem številu uporabnikov določene posamezne enote, kot jih je lastnik ali najemnik te enote sporočil. V tem primeru upravnik pozove lastnika ali najemnika, navedenega v pisnem opozorilu, k pojasnitvi in tako ugotovi dejansko stanje.
Med pobudami vladi se je tako znašel predlog, da bi upravniki podatek o številu oseb v posameznem stanovanju pridobivali neposredno iz Centralnega registra prebivalstva (CRP) ali podobne baze, ki bi to omogočala, namesto da so odvisni od prijav posameznikov. "Država že razpolaga z uradnimi evidencami o prijavljenem prebivališču prebivalcev, zato ni razloga, da bi se za isti podatek vzdrževale vzporedne evidence pri upravnikih večstanovanjskih stavb, ki temeljijo na samoprijavi in jih je težko učinkovito preverjati. Uporaba uradnega registra bi zagotovila večjo transparentnost, pravičnost in enako obravnavo vseh stanovalcev," je prepričan pobudnik.
Kot dodaja, bi predlagana sprememba prinesla več koristi: pravičnejšo delitev obratovalnih stroškov med stanovalci, zmanjšanje možnosti zlorab in goljufij, manj sporov med etažnimi lastniki, manj administrativnega dela za upravnike in stanovalce in večje zaupanje v sistem obračunavanja stroškov.
Iz Ministrstva za okolje in prostor sporočajo, da lahko upravnik na podlagi suma, da ima posamezna stanovanjska enota večje število uporabnikov, kot jih je lastnik ali najemnik te enote sporočil, že zdaj pridobi podatke iz Centralnega registra prebivalstva: "Če se izkaže, da je na posamezni enoti v navedenem registru prijavljenih več oseb, kot jih je lastnik ali najemnik sporočil upravniku, lahko upravnik pri delitvi stroškov upošteva podatek iz navedenega registra." Pri tem ima upravnik pravico od upravne enote zahtevati podatke o imenu in priimku, letu rojstva ter vrsti prebivališča vseh posameznikov, ki imajo oziroma so imeli prijavljeno stalno ali začasno prebivališče na naslovu, in sicer za obdobje, za katerega podatke zahteva, če podatke potrebuje za izpolnjevanje obveznosti skladno z zakonom.
Če se lastnik ali najemnik ne bosta strinjala s podatki iz uradnih evidenc, oziroma bosta navajala, da je število uporabnikov manjše, bosta morala to urediti bodisi s spremembo prebivališč (stalnih ali začasnih) določenih uporabnikov (če na naslovu ne bivajo več) bodisi z dokazili, da določeni uporabniki stanovanja ne uporabljajo več ali ga uporabljajo manj kot 15 dni v mesecu.
