Nekdanji prvi mož Polzele
Marko Klemenčič
je včeraj ponovno poudaril, da očitki, ki so dober mesec po njegovem sporazumnem odhodu prileteli nanj od Slovenskega državnega holdinga (SDH), ne držijo. Lastnik SDH mu je namreč očital, da so šele sedaj videli, da doseženi rezultati družbe bistveno odstopajo od načrtovanih rezultatov poslovanja, ki so bili podlaga za odločitev SDH in države za sodelovanje v postopku finančne sanacije družbe avgusta letos, ko so v podjetje vložili 1,5 milijona evrov. Skratka, da niso poznali vseh podrobnosti poslovanja, kar pa, tako Klemenčič, gotovo ne drži, saj je nadzornemu svetu, v katerem so poleg dveh predstavnikov zaposlenih sedeli sami ljudje iz strani SDH, redno poročal o vsem. "SDH je najel svetovalca za potrditev predlaganega plana," je med drugim navedel in poudaril, da jih je obenem ves čas opozarjal na nujnost dokapitalizacije. Pričakoval jo je do konca leta 2015, dočakal komaj avgusta. "Ves ta čas je podjetje poslovalo na robu zmožnosti."
"Odkrivali smo kupe laži"
Še drugače, SDH je imel na mizi vse podatke, poudarja Klemenčič, zato jim predlaga, naj vsi deležniki prevzamejo svoj del odgovornosti. Članica uprave SDH
Nada Drobne Popovič
pa vztrajno poudarja, da ne drži nobena izmed predpostavk, na podlagi katerih so bili narejeni poslovni načrti uprave Polzela za preobrat poslovanja družbe. Kot pravi, je SDH šele z vstopom v lastništvo konec avgusta tudi dejansko lahko podrobneje pregledoval poslovanja. Dve njihovi delavki naj bi tako bili enkrat tedensko ves dan v polzelski tovarni in "kljukali", kako se načrt izpolnjuje. Tako naj bi bili našli tudi razliko v njegovi plači. "Bolj ko smo kopali po papirjih, bolj smo odkrivali kupe laži. Na primer, da pogodbe, ki naj bi imel sklenjene s kupci, sploh niso sklenjene v takšnem obsegu, kot je govoril. Še septembra je trdil, da bo plan v višini šest milijonov evrov prodaje dosegel, pa ga bo le štiri milijone. Vse to so bile pravzaprav laži," je bila povsem konkretna Drobne Popovičeva. "Niti ena predpostavka ni držala. Gospod je patološki lažnivec."
"Šlo je za nenamerno napako"
Čisto vse krivde na Klemenčiča vendarle ni zvrnila, saj je panoga res v krizi. "Od tistih, ki so s Polzelo pred leti sodelovali, jih je polovica v stečaju, večina preostalih ima tudi sama velike težave. A če bi bili o tem pravočasno obveščeni, bi lahko ukrepali." Denimo tako, da podjetja ne bi niti dokapitalizirali, sklene. "Jaz še vedno mislim, da bi Polzelo še lahko rešili," pa trdi Klemenčič. Ko je odhajal iz podjetja, dolgov do Fursa ni bilo več (poplačali so jih s sredstvi dokapitalizacije). Vendarle pa ima podjetje sedaj spet, menda ravno s strani Fursa, blokirane račune. "Dolgov do Fursa v tem času od oktobra do danes ni moglo biti veliko, največ okoli 280 tisoč. Zaradi tega še ne bi bilo treba podjetja kar zapreti," je dejal. Sam naj bi v času po svojem odhodu še komuniciral z določenimi potencialnimi strateškimi partnerji in jim predstavljal prednosti Polzele, saj si je res močno želel srečnega konca.
Rozmari Petek
