Spomini članov prve poosamosvojitvene vlade: Politični cilji namesto skupnega dobrega

Imeli smo jasne cilje in delali smo za skupno dobro, sta bili misli, ki ju je bilo najpogosteje slišati v soboto na srečanju članov prve slovenske vlade na Brdu pri Kranju. "Tega danes ni in to je tisto, kar me v trenutni politični situaciji najbolj jezi," je za Večer povedala Jožica Puhar, ki je v vladi Lojzeta Peterleta vodila resor za delo. "Dolžnost političnih skupin v državi je, da se dogovorijo za skupno dobro," pravi in odkrito prizna, da je upala, da bomo po treh desetletjih kot država uspešnejši. Tudi zato, ker "smo pred letom '90 mi peljali voz držav s socialistično ureditvijo. A v nadaljevanju smo naredili veliko nepotrebnih stranpoti, zmanjšali smo potencial, ki ga imamo, zato bomo morali vključiti vse sile, da bomo manko nadoknadili," je prepričana Puharjeva. Ki jo za demokratične principe v državi ne skrbi. "Menim, da smo Slovenci dovolj zreli, da bomo demokracijo sposobni izboljšati, saj so demokratični temelji trdni."

Rajka Pirnata, pravnika, ki je bil zadolžen za področje pravosodja in upravo, najbolj moti raven diskurza v politiki, katerega posledica so "odločitve, ki so gnane z nekimi strastmi, skrajnostmi. To pa je pripeljalo do blokade, ki smo ji priča v parlamentu." A to se dogaja, tudi v drugih državah. Vsekakor pa to za redno delovanje države ni ugodno, dodaja, saj bo zdaj vlada primorana za vsak zakon iskati podporo v parlamentu. Kljub temu predčasnih volitev ne pričakuje. Ga pa žalosti, da danes v politiki skorajda ni več ljudi, ki bi bili zavezani skupnemu dobremu, vodijo jih le še lastni politični cilji. "S sedanjim stanjem v politiki ne moremo biti zadovoljni, v celoti z dosežki zadnjih 30 let pa moramo biti. Osamosvojitev je uspela, vključili smo se v EU, kar je za majhne države, ki nujno potrebujejo povezave, velik uspeh. Uspelo nam je zagotoviti si tudi ugled v mednarodni politiki, ki pa smo ga z nekaterimi potezami v zadnjem času pokvarili." Skrbi ga tudi erozija pravnega sistema. "Želel bi si več spoštovanja pravnih pravil in manj voluntarističnega pristopa."

Spoštovanje ustave mora biti glavno vodilo pri delovanju politike, a smo nanjo pozabili, pa meni Miha Jazbinšek, v osamosvojitvenih časih minister za okolje in prostor, ki pravi, da "ta država bazira samo na znanju in tehniki medsebojnega 'prepucavanja' politikov". Lojze Peterle, predsednik prve demokratično izvoljene vlade in član vladne NSi, pa opozarja na še vedno veliko razdeljenost politike. "Krepiti moramo našo medsebojnost, začenši s spoštovanjem drugih, če želimo naprej. Veliko smo dosegli, a naša medsebojnost ne deluje. Namesto da bi se pogovarjali o resničnih problemih, gledamo ideološko interesno vojno s finančnimi ozadji. Zato si želim, da bi pospravili sulice na obeh straneh in se pomenili, kaj je treba narediti, da bi živeli bolje. Ne nazadnje moramo biti odgovorni do naslednjih generacij," poudarja Peterle, ki pravi, da alternative sedanji, legitimno v parlamentu potrjeni vladi ne vidi.