
Predlog, da bi dobila podjetja davčne spodbude za gradnjo kadrovskih stanovanj, ker bi tako prispevala k temu, da bi imeli več najemniških stanovanj, podjetja pa kadrovskih za mlade in strokovne kadre iz tujine, ni nov. Enako velja za ukinitev bonitet za zaposlene, ki jim delodajalci omogočajo bivanje v kadrovskih stanovanjih (v preglednici, vendar skupaj z nastanitvijo v službenih počitniških objektih). Klub slovenskih podjetnikov (SBC), ki ga vodi Marjan Batagelj, je oboje lani vključil v svoj program Za prodorno Slovenijo, januarja so se za take olajšave ogreli državni svetniki.

Ministrstvo: Saj imate že zdaj vrsto olajšav
Vendar pobudi v finančnem ministrstvu takrat niso bili naklonjeni. Svetniku Bogomirju Vnučcu so odgovorili, da v resoluciji o nacionalnem stanovanjskem programu 2015 do 2025 za reševanje stanovanjske politike niso predvideni ukrepi za pridobivanje kadrovskih stanovanj. Pa tudi, da podjetjem celo vrsto olajšav in ugodnosti že zdaj prinaša zakon o davku od dohodka pravnih oseb, zato si številna že znižajo davek na dobiček, celo na 0 odstotkov. Dodali so: "Morebitno uvajanje novih davčnih olajšav ali spodbud bi vplivalo na celovitost in enakost obdavčitve dohodkov pravnih oseb, saj bi določenemu relativno ozkemu segmentu omogočilo boljši davčni položaj, to pa bi vplivalo na davčne prihodke." Ker bi zaradi nove olajšave pobrali manj davka, bi ga morali komu drugemu zaračunati več, so opozorili. In podjetnike spomnili še na eno dolgoletno ugodnost - da plačajo ob gradnji in obnovi stanovanj investitorji le 9,5-odstotni DDV in ne 22-odstotnega.

Stanovanje je ključni problem
"Poudaril bi, da govorim o najemniških stanovanjih, saj je mlad človek, ki se preseli od staršev, prisiljen stanovanje najeti. Zato se nam zdi danes stanovanje ključni problem, ki ga moramo rešiti, da nekdo sploh pride v naše podjetje. Sedež imamo v Šenčurju, 140 zaposlenih v naših petih podjetjih se pripelje iz vseh mest v Sloveniji skoraj tja do Maribora. Tudi strošek prevoza je izjemen. Ampak recimo, da se to poplača. Izjemen pa je čas, ki ga naši sodelavci izgubijo v teh dnevnih migracijah. Naš ogljični odtis je izjemno slab, tudi zaradi tega, ker imamo za to malo državo relativno goste in obsežne dnevne migracije, saj dnevno rine polovica Slovenije v Ljubljano.
Z našo pobudo opozarjamo torej na družbeno- ekonomski problem, ki ima precej socialnih komponent in pokriva človekovo temeljno potrebo, na katero se izrazito pozablja. Zato sem kritičen do stanovanjske politike, ki je zapisovala, kako bo razvila trg ugodnih najemniških in socialnih stanovanj, zdaj pa smo priča razvoju nadstandardnih stanovanj, ki ga spodbuja tudi javni investitor," meni Andrej Ržišnik.
Podobno kot ponujata Nemčija in Avstrija
In kaj bi morala država ponuditi, da bi začela podjetja množično prihranke vlagati v reševanje lastnih in slovenskega problema? Včeraj so nam iz SBC sporočili: "Kadrovska stanovanja so seveda lahko le del rešitve problema. Ugodna najemniška kadrovska stanovanja pa nagovarjajo ravno omenjen družbeni sloj brez prihrankov in so locirana blizu delovnega mesta, kar je tudi v izrazitem interesu gospodarstva. Po oceni republiškega stanovanjskega sklada kratkoročno potrebujemo 10.000 tovrstnih stanovanj."
Lastniki nepremičnin včeraj
Na včerajšnji dan, nam je sporočil Gurs, je imelo po podatkih iz registra nepremičnin 1,140.168 lastnikov nepremičnih v Sloveniji v lasti 6,430.317 nepremičnin. Od ene do deset nepremičnin je imelo 943.971 lastnikov, od 11 do 100 nepremičnin pa 186.884 lastnikov. Do 500 nepremičnin je imelo 8674 lastnikov, do tisoč 466, več kot tisoč in eno nepremičnino pa 173 lastnikov. Skupna vrednost vseh nepremičnin je včeraj znašala 123,755 milijarde evrov.
V Ljubljani so včeraj lastniki največ vredne nepremičnine merili njeno vrednost s 13,877 milijona evrov, v Mariboru so jo prvi na lestvici merili z 2,863 milijona, v Celju pa je bila vredna 2,052 milijona evrov. (jz)






