Postopek je začel tržni inšpektorat, ki je podjetje in odgovorno osebo spoznal za odgovorna za prekršek po zakonu o uvedbi evra, zato ker pri poslovanju z uporabniki parkirnih prostorov na več parkiriščih nista zagotovila možnosti plačevanja z evrskimi bankovci in kovanci.
Zoper odločbo tržnega inšpektorata sta podjetje in odgovorna oseba vložila zahtevo za sodno varstvo, okrajno sodišče jo je zavrnilo. Nato pa sta vložila še pritožbo na višje sodišče, ki je odločitev okrajnega sodišča spremenilo tako, da je prekrškovni postopek ustavilo. Presodilo je, da njuno ravnanje ne izpolnjuje zakonskih znakov prekrška, saj je bil namen zakona o uvedbi evra predvsem urediti prehod s tolarja na evro, ne pa celovito urediti način plačevanja v državi.
Šele na vrhovnem sodišču preobrat
No, zadeva se tu ni končala, zahtevo za varstvo zakonitosti je vložilo vrhovno državno tožilstvo, tako da je nazadnje prišla še pred vrhovne sodnike. Tu pa je sledil preobrat. Vrhovno sodišče je zahtevi za varstvo zakonitosti ugodilo, ker je presodilo, da sta javno komunalno podjetje in odgovorna oseba izpolnila vse zakonske znake očitanega prekrška - ob povsem jasni zakonski določbi, da je zavračanje plačila z evrskimi bankovci in kovanci nezakonito in se sankcionira.
Ob tem je vrhovno sodišče opozorilo tudi na pravo Evropske unije. Monetarna ureditev držav članic, katerih valuta je evro, je v izključni pristojnosti Evropske unije. Pogodba o delovanju Evropske unije in uredba o uvedbi evra pa določata, da so evrski bankovci in kovanci zakonito plačilno sredstvo. Tudi Sodišče Evropske unije je v svoji sodni praksi že pojasnilo, da pojem zakonitega plačilnega sredstva praviloma pomeni obveznost sprejemanja gotovinskih plačil.
Vrhovno sodišče ob tem kljub temu še poudarja, da obveznost sprejemanja gotovine ni povsem brez izjem. Vendar pa je zavrnitev sprejemanja gotovine mogoče urediti le z zakonom, ki je sprejet zaradi varovanja javnega interesa, pri čemer mora takšna omejitev prestati tudi strogi test sorazmernosti.
