Nekdanji šolski minister Slavko Gaber po torkovi napovedi šolske reforme in ponovne uvedbe osemletne osnovne šole pravi, da so nekatere spremembe v šolskem sistemu potrebne, nikakor pa ni potreben "golosek s traktorji in buldožerji". Kot je dejal za STA, šola ni mehanizem, ki se ga ureja na tak način, če imaš res poštene namene.
Sedanja devetletna osnovna šola je luč sveta ugledala prav v času Gabrovega ministrovanja, po njegovem mnenju pa takšne obsežne reforme, kot jo je že za šolsko leto 2028/29 napovedal aktualni minister za izobraževanje Borut Rončević, v tako kratkem času ni mogoče izvesti. "Če bi naj to bilo res strokovno narejeno, če naj bi se stroke imele možnost med sabo pogovoriti, tudi ne strinjati, če naj bi pri tem tudi starše po čem povprašali in seveda pripravili učiteljstvo na tako spremembo, je odgovor zelo jasen, potem to v tako kratkem času ni izvedljivo," je dejal in dodal: "Če pa je namen, kaj drugega, na primer dodatno oslabiti že tako šibek sistem, potem je seveda vse izvedljivo. Za nekaj razsuti ni potrebnega dosti časa, za nekaj, kar bi resno prispevalo h kakovosti in pravičnosti sistema, sestaviti, pa je seveda potrebnega ogromno časa in sredstev."
Ob tem je še dodal, da so očitno nekateri od predlaganih ukrepov namenjeni graditvi t. i. druge republike in so evidentno škodljivi. Med takimi je po njegovem več kot očitno predlog združevanja zavoda za šolstvo, centra za poklicno izobraževanje, andragoškega centra, centra šolskih in obšolskih dejavnosti in državnega izpitnega centra. Glede ponovnega uvajanja osemletke je spomnil, da je bila uvedba devetletke v času njegovega ministrovanja dolgoleten proces in da je razmislek izhajal še iz časa, ko smo se poslavljali od prejšnje skupne države. Šele leta 1995 so si po številnih pogovorih z ravnatelji, učitelji, sindikati, starši in drugimi dovolili objaviti belo knjigo, nato pa so si vzeli še dodatno leto in pol za pripravo zakonodaje.
"Takrat sem bil optimističen, da bomo nov sistem uvedli leta 1998, pa je trajalo še vsaj leto dni več, da smo pognali prvi del šol, saj smo šli v spremembe v šolah v več krogih. Skratka, gre za dolgoletni proces z veliko razprav," je še dodal Gaber. Tudi sicer vrnitev na osemletno osnovno šolo po njegovem ni primerna, saj v Evropski uniji po njegovem ni mogoče našteti niti pet šolskih sistemov, ki imajo na voljo tako kratko obdobje za obdelavo vse snovi, ki jih mora vsak, preden postane odrasel, osvojiti. Snovi pa je po njegovem čedalje več, saj se kompleksnost sveta povečuje.
Čeprav se Gaber ne strinja z načinom, ki ga je ubralo aktualno ministrstvo, pa vseeno pravi, da že več kot deset let tudi sam poudarja, da so številne spremembe v šolskem sistemu potrebne. "Seveda pa ne kot golosek, ne s traktorji in buldožerji, saj šola ni mehanizem, ki se ga tako ureja, če imaš res poštene namene," je dejal. Da bi se dogovorili, kaj je treba narediti, bi morali odpreti razpravo o nacionalnem programu šolstva za 25 do 30 let naprej, je poudaril in dodal, da so potrebni resni premisleki, a vse se začne s pripravo bele knjige. To so, je dejal, poskušali pod prejšnjo vlado, po njegovem ne pretirano posrečeno, ampak nekaj premislekov je bilo opravljenih, pa nihče ni prišel na idejo buldožerjev in drvarjenja.
"Strinjam se, da je nekaj treba narediti, ampak če ni namen uničiti javnega sistema in po ovinkih pripeljati ponudbo zasebnega šolstva, potem je treba začeti z resno razpravo, v kateri se bo iskrilo. Tu bo seveda veliko nasprotujočih argumentov, ampak nekdo, ki vodi resor resno, mora to pač narediti. Lahko tudi pade in odide zaradi tega, ampak zato so ministri," je še dodal Gaber.
