Evropa mora ukrepati sama, ne se zanašati na druge. Skupni trg je najpomembnejši trg za njeno gospodarstvo. Od njega imajo lahko koristi vse države članice in njihova gospodarstva. Da bo to mogoče, je treba verjeti, da skupni trg ni samo dobra ideja. Narediti je treba domačo nalogo in vzpostaviti enotni trg, kot je bil zamišljen. To pomeni, da bodo podjetja na njem lahko poslovala brez meja in drugih ovir. "Kitajska predstavlja le osem odstotkov nemškega izvoza, EU je naš najpomembnejši trg in od tega lahko imamo vsi koristi," je na okrogli mizi s podnaslovom Naše gospodarstvo v negotovih časih – lahko Evropa drži korak povedal Joachim Nagel, guverner nemške centralne banke (Deutsche Bundesbank).
Negotovosti kot nova normalnost
Čez dva tedna se bo udeležil zadnje seje sveta Evropske centralne banke (ECB) pred poletnimi počitnicami. Ker je inflacija v območju z evrom še vedno višja od dveh odstotkov, kar je cilj ECB, je vprašanje, ali bodo po junijskem zvišanju za 25 bazičnih točk vnovič dvignili obrestne mere. Tega nemški guverner včeraj še ni mogel povedati, saj se razmere spreminjajo iz dneva v dan. Čez dva tedna bodo člani sveta ECB imeli nove podatke, na podlagi katerih bodo odločali. Negotovosti so zaradi kriz velike. In to traja že več let. Ko je Joachim Nagel postal guverner Bundesbanke, je bila inflacija prav tako visoka, potem se je čez pol leta začela vojna v Ukrajini, ki je povzročila dvig cen energentov in dvig inflacije. V Nemčiji so nazadnje imeli tako visoko inflacijo leta 1951.
ECB je nato z desetimi dvigi obrestnih mer inflacijo v območju z evrom spet spravila na dva odstotka. To se je zgodilo marca letos. Takoj zatem je sledila nova vojna in zaprtje Hormuške ožine, energenti so se spet podražili. Dobra novica je bil potem sporazum med ZDA in Iranom, a ta sporazum je zdaj očitno preteklost in cene nafte so spet zrasle. Dejstvo je, da so tovrstne negotovosti nova normalnost, je povedal Joachim Nagel.
V razpravi o gospodarskih razmerah v Nemčiji je izpostavil, da je vlada sprejela pokojninsko reformo, kar je velik korak. Kar je bilo sprejeto, je zdaj treba tudi uresničiti. Dejstvo je tudi, da so nekateri sektorji v krizi, med njimi je zaradi prevelikih kapacitet avtomobilska industrija. V tem sektorju je treba zmanjšati število tovarn, kar bo zelo boleč proces. Toda priložnosti se za avtomobilsko industrijo odpirajo na področju obrambe, vendar prestrukturiranje potrebuje čas. To je priložnost tudi za Slovenijo, saj je članica EU, kjer industrija dokazuje, da ima znanje in se zna prilagoditi na nove razmere. Sami moramo narediti domačo nalogo in ne preveč poslušati predsednika ZDA Donalda Trumpa, je poudaril Joachim Nagel.
Reforme potrebuje tudi finančni sektor
Tudi guverner Banke Slovenije Primož Dolenc je pojasnil, da še ni mogoče povedati, ali bo svet ECB čez dva tedna dvignil obrestne mere. Več pa bo glede nadaljnjih dvigov obrestnih mer znanega septembra, ko bodo institucije objavile nove gospodarske napovedi. Slovensko gospodarstvo ima po guvernerjevih besedah dve obdobji. V času pred gospodarsko krizo iz leta 2009 je bilo konkurenčno na podlagi investicij, po krizi pa svojo konkurenčnost gradi na trgu dela. Nasploh pa se slovensko gospodarstvo sooča z enakimi problemi kot evropsko, in sicer z nizko produktivnostjo dela, ima premalo investicij, demografski trendi so negativni, problem je močna konkurenca Kitajske in drugih držav.
Vprašanje je po besedah Primoža Dolenca, kaj v EU lahko naredimo, ne da bi konkurirali drug proti drugemu. Reform ne potrebuje le realni sektor, ampak tudi finančni sektor, podjetja imajo namreč na voljo zlasti premalo tveganega kapitala.
Gabriele Rose, predsednica upravnega odbora Slovensko-nemške gospodarske zbornice, upa, da se bo nova slovenska vlada osredotočila na gospodarstvo in na to, kar gospodarstvo potrebuje. Izpostavila je kontinuiteto, se pravi, da na primer ne gre nenehno spreminjati davčnega sistema. Če bo zagotovljena kontinuiteta, bodo nemška podjetja, ki zdaj pravijo, da ne bi, spet pripravljena investirati v Sloveniji. Tudi EU po njenih besedah potrebuje ukrepe, ki sežejo dalj od enega političnega mandata.
