Kot so poudarili, so poslanci posegli v zakon o delovnih razmerjih, in sicer brez socialnega dialoga in razprave s socialnimi partnerji v okviru Ekonomsko-socialnega sveta (ESS). Gre za zgolj še eno od vrste istovrstnih ravnanj v zadnjem času, so izpostavili.
"Gre za očitno zlorabo interventne zakonodaje in nujnega zakonodajnega postopka, vključno s prepovedjo referenduma, za trajne posege v sistemsko zakonodajo na neustaven in popolnoma nestrokoven način, ki utegne drastično povečati število upokojencev v zelo kratkem časovnem obdobju in pokojninski blagajni naložiti do 245 milijonov dodatnih stroškov," so opozorili.
Izglasovan predlog po njihovih besedah pomeni vračanje Slovenije med države z najnižjo stopnjo delovne aktivnosti med starejšimi delavci. "Sprememba seveda ne bo pripomogla k večji zaposljivosti mlajših oseb. Povečala pa se bo izčrpanost obstoječih delavcev, ki jim bodo delodajalci naložili še delo in naloge tistih delavcev, ki jih bodo 'prisilno upokojili'," so dodali.
Kot posebej nerazumno so označili podporo delodajalskih organizacij takšni rešitvi, saj so s tem po njihovih besedah najbrž že srednjeročno podprli dvig prispevne stopnje delodajalcev za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Edina alternativa temu je namreč bodisi zniževanje pravic iz pokojninskega zavarovanja bodisi drastično zaostrovanje pogojev za upokojitev.
"Ob takšnem načinu sprejemanja zakonodaje je popolnoma jasno, da se bomo v sindikatih zadnjima dvema možnostma z vsemi sredstvi uprli, tako da je edina rešitev dvig prispevne stopnje delodajalcev za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Morebitne negativne posledice pa naj delodajalci pripišejo svojim združenjem," so zapisali.
Posebno kritiko so namenili ministru za delo Janezu Ciglerju Kralju, ki ni po njihovih besedah z ničemer preprečil, da se ne bi zgodil "ta nedopusten poseg v zakon in pravice starejših". "Nasprotno, tak predlog je na seji vlade celo podprl, stranka pa se je podpisala pod dopolnilo," so opozorili.
S tem je po njihovih besedah tudi porušil vse temelje socialnega dialoga na ravni države. "Vsak minister za delo, ki bi dal kaj nase, bi ob takšnem ravnanju, ki pomeni tudi popolno izgubo njegove kredibilnosti, moral nemudoma odstopiti," so poudarili.
Ob tem so napovedali razmislek o nadaljnjem sodelovanju pri socialnem dialogu v okviru ESS. Razmislili bodo tudi o vložitvi ustavne presoje in sprožitvi postopka pred Mednarodno organizacijo dela.
GZS zavrača kritike
Očitki, da bodo določbe o upokojevanju starejših delavcev, ki jih vključuje sedmi protikoronski zakon, povzročile množična odpuščanja, so neutemeljeni in zmotni, je prepričana generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Sonja Šmuc. Kot je poudarila, bodo delodajalci dobre delavce vedno želeli v podjetju obdržati čim dlje.
Kot je v izjavi za medije v Ljubljani dejala Šmučeva, ukrep absolutno pozdravljajo. Po eni strani namreč omogoča socialno varnost tistim, ki so izpolnili pogoje za upokojitev, po drugi strani pa priznava tudi pravice delodajalcev, da lahko "sestavljajo svoje ekipe, ko so neke socialne pravice že dosežene".
"Delodajalci si ne bodo nikoli prizadevali, da bi izgubili koga od zavzetih in potrebnih kadrov. Za tiste, ki pa niso zavzeti in tako potrebni, pa tudi ni prav, da imajo neomejene privilegije," je dejala.
Velikega števila prekinitev pogodb o zaposlitvi zaradi tega člena Šmučeva ne pričakuje. "Kjer pa bo do tega prišlo, bo prišlo z nekim razlogom; ali tisto delovno mesto ni več potrebno ali je delo lahko organizirano drugače ali pa je preprosto zaposlenega na tem delovnem mestu povozil čas," je naštela.
O sprejeti rešitvi, ki gre po njihovih besedah proti priporočilom Evropske komisije Sloveniji, nameravajo obvestiti tudi evropske institucije. Da naj se opredeli do teh ukrepov, bodo pozvali tudi zagovornika načela enakosti.
"Proučili bomo tudi možnost presoje ustavnosti sprejetega sklepa o prepovedi referenduma, ki preprečuje, da bi se bilo mogoče upreti sistemski in dolgoročni spremembi zakona, ki nima nobene povezave z epidemijo," so še napovedali.
Pod izjavo so se podpisali predsednica Zveze Svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič, predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek, predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj, predsednik Konfederacije sindikatov 90 Slovenije Peter Majcen, predsednica KNSS-Neodvisnost Evelin Vesenjak, predsednik Slovenske zveza sindikatov Alternativa Zdenko Lorber in predsednik Zveze delavskih sindikatov Slovenije - Solidarnost Albert Pavlič.
DS ni izglasoval veta na PKP 7
Državni svet ni izglasoval odložilnega veta na sedmi protikoronski zakon. Vseeno pa je kar nekaj državnih svetnikov menilo, da bi morali zaradi posega v zakon o delovnih razmerjih poslancem naložiti ponovno odločanje.
Sedmi zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije covida-19 tako kot predhodnih šest protikoronskih zakonov prinaša ukrepe za pomoč gospodarstvu in zaščito delovnih mest, ob tem pa tako kot prvi protikoronski zakon dodatke za najbolj ranljive skupine prebivalstva, med njimi upokojence, študente in družine.
DZ je zakon sprejel v torek pozno zvečer, da bi pospešili čimprejšnjo uveljavitev zakona, pa so se državni svetniki sestali že danes. Proti vetu jih je glasovalo 29, trije so bili za.
Peter Ješovnik s finančnega ministrstva je pojasnil, da želi sedmi protikoronski zakon omiliti posledice in vpliv covida-19 na področjih gospodarstva, dela in delovnih razmerij, socialnega varstva ter zdravstvenega varstva. "Določeni ukrepi v zakonu so namenjeni najranljivejšim skupinam, za katere vlada ocenjuje, da izplačilo potrebujejo čim prej," je dejal.
Da bi moral državni zbor o zakonu ponovno odločati, pa je menila Lidija Jerkič iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. V zakonu so tudi rešitve, ki so trajne in ne začasne oziroma interventne narave, je opozorila. Spomnila je na možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi brez navedbe razloga zaposlenemu, ki izpolnjuje pogoje za starostno upokojitev.
"S tem se trajno posega v zakon o delovnih razmerjih, in to na neustaven in nestrokoven način," je bila ostra ter vključitev te določbe v protikoronski zakon označila za zlorabo interventne zakonodaje in nujnega zakonodajnega postopka. Strinjal se je Branimir Štrukelj: "To je ilustracija padca pravne varnosti v tej državi, ki se je zgodila ob vladavini te vlade v zadnjih šestih mesecih."
Po drugi strani je na primer svetnik Franc Golob ocenil, da ob naraščanju števila brezposelnih v času koronske krize poseg v zakon o delovnih razmerjih zagotovo sodi v PKP 7. Število brezposelnih se povečuje, pravi, in zdi se mu prav, da se delodajalec z delavcem sporazumno dogovori, ali ga še potrebuje.
