Urška Mlinarič
Prvo srečanje sindikatov javnega sektorja in vladne pogajalske skupine je minilo brez premikov, saj je minister za javno upravo Boštjan Koritnik že na začetku izpostavil, da ne gre še za pogajanja, temveč zgolj za predstavitev sindikalnih stališč tako o zahtevi za dvig zneska regresa za letni dopust kot o izplačilu dodatkov med epidemijo. Pogajanja se bodo začela 1. julija, ko se ponovno sestanejo in ko bo jasno, ali se je vlada o dvigu minimalnega zneska za regres sploh pripravljena pogajati.
Izplačila dodatkov
75 milijonov evrov je višina zahtevkov, ki so jih neposredni in posredni proračunski uporabniki v marcu in aprilu vložili za izplačilo dodatkov v času epidemije.
44,84 milijona evrov je skupna vrednost odobrenih zahtevkov po izplačilu dodatkov v zdravstvu.
940 evrov je minimalni zakonski znesek regresa, ki ga je večina javnih uslužbencev že prejela, sindikati predlagajo dvig na 1050 evrov.
Lahko bi šli na ulice
Bistveno več časa kot regresu sta pogajalski skupini namenili razpravi o izplačilu dodatkov za nevarnost po kolektivni pogodbi v javnem sektorju in tako imenovanem koronadodatku za izpostavljenost riziku ali preobremenjenosti po interventnem zakonu. Po mnenju vodje Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimirja Štruklja so pri izplačevanju dodatkov priča kaotičnim razmeram, neenakosti in nepravičnosti, saj delodajalci odločajo vsak po svoje. Da vse ni pod nadzorom, naj bi ugotovila tudi vladna stran, ki so jo sindikati opozorili, da bi lahko zaradi nezadovoljstva z izplačili dodatkov zdravstveni delavci, tako kot v Franciji, odšli protestirat na ulice. Zato naj bi jim vladna pogajalska stran obljubila, da bo pridobila podatke od vseh resorjev, tudi tistih, kjer imajo sindikati težave priti do podatkov.
Volilna zakonodaja spet na mizi
Potem ko bo predsednik republike Borut Pahor v državnem zboru predstavil svoje mnenje in stališče do nujnosti pravočasnega sprejema sprememb volilne zakonodaje, se bodo prihodnji teden sestali člani delovne skupine za spremembo volilne zakonodaje iz vrst poslanskih skupin, je napovedal minister za javno upravo Boštjan Koritnik. Člani skupine naj bi se seznanili z aplikacijo, ki omogoča spremembe volilnih okrajev. Minister je spomnil, da je državni zbor dolžan uresničiti odločbo ustavnega sodišča do konca leta. V SMC, v katere kvoto sodi minister, so bolj naklonjeni ukinitvi volilnih okrajev in uvedbi relativnega preferenčnega glasu, vendar pri tem ne bodo vztrajali, če se bo pokazalo, da ima druga rešitev možnost uresničitve ustavne odločbe, je dejal minister.
Zakaj le zdravstvo in sociala
Sindikatom se zdi še posebno sporna tudi nedavna vladna odločitev, da maja koronadodatek izplačajo le zaposlenim v zdravstvu in socialnem varstvu. Po mnenju sindikatov so do omenjenega dodatka upravičeni vsi javni uslužbenci, saj je bila maja še razglašena epidemija, zato zahtevajo spremembo sklepa. A je minister pojasnil, da je bila vladna ocena, da je bila ogroženost prejšnji mesec že bistveno nižja, zato so dodatek namenili le zdravstvu in socialnemu varstvu. V pogovorih so odprli tudi vprašanje plačila karantene, ki je zaradi prenehanja veljavnosti interventnega zakona zdaj znižana zgolj na polovico plače. "Ljudje ne smejo biti kaznovani, ker so zaradi okoliščin prisiljeni ostati doma v karanteni," je poudaril Štrukelj in izpostavil primer učiteljice, ki je morala ostati v karanteni, potem ko je bilo ugotovljeno, da je eden od otrok v razredu okužen s koronavirusom. Po besedah Štruklja naj bi vladna stran napovedala spremembe na tem področju za vse zaposlene, ne le za javni sektor, a je minister v izjavi dejal, da bodo nastale razmere preučili. Strinjali pa so se, da je nedopustno, da bi nastajale nekajmesečne zamude pri izplačilu dodatkov v času epidemije.
