Sindikati so začeli zbirati podpise za referendum

Z geslom Proti razkroju Slovenije je šest sindikalnih central danes začelo zbirati najmanj 40.000 overjenih podpisov za razpis zakonodajnega referenduma o interventnem zakonu za razvoj Slovenije. Podpis je mogoče do vključno 5. oktobra oddati prek spleta z digitalnim potrdilom in fizično na upravnih enotah. Pobudniki so za kampanjo vzpostavili posebno spletno stran. Branimir Štrukelj, predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja, je na konferenci za novinarje v Ljubljani dejal, da pričakujejo, da bodo potrebne podpise zbrali pred iztekom 35-dnevnega roka.

Socialna država je po njegovih besedah z interventnim zakonom najbolj na udaru, čeprav njegovi predlagatelji govorijo, da bodo plače višje, življenje boljše. "Smo proti zakonu, ki neposredne koristi prinaša zgolj ozkemu krogu najbolje plačanih, lastnikom premoženja, zasebnikom v zdravstvu in drugim premožnejšim skupinam. Zaposlenim tako v javnem kot zasebnem sektorju, z nizkimi in srednjimi plačami, upokojencem, najemnikom, brezposelnim ta zakon praktično ne prinaša nič," trdi Branimir Štrukelj.

Za pravično razbremenitev dela

Predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek je pojasnil, da sindikati želijo razbiti mit, da interventni zakon prinaša višje neto plače, razbremenjuje delo, čemur sindikati seveda ne nasprotujejo. Menijo pa, da mora biti takšna razbremenitev pravična in zajeti mora najširši krog ljudi. Predlagatelji interventnega zakona med tistimi, za katere bi uvedli socialno kapico (to je, da bi socialne prispevke plačevali le do zneska 7500 evrov, čeprav imajo višjo mesečno plačo), omenjajo inženirje. Ker med tistimi, ki imajo mesečno plačo, višjo od 7500 evrov, inženirjev praktično ni mogoče najti, jih po njegovih besedah zlorabljajo.

Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Andrej Zorko je zatrdil, da je zbiranje podpisov za razpis zakonodajnega referenduma o interventnem zakonu za razvoj Slovenije izključno sindikalna akcija. "Ta zahteva ni dana na podlagi pričakovanj leve ali desne politične opcije. Ne glede na to, od katere politične opcije bodo prišli, smo in bomo sindikati vedno podpirali rešitve in predloge, ki bodo zagotavljali kakovost življenja, solidarnost ter bodo omogočali blagostanje in enakopravnost. Ta zakon to ni," je zatrdil.

Podpis za referendum po besedah Andreja Zorka pomeni tudi zahtevo, da ljudje odločajo v tej državi, in nasprotovanje temu, da bi politiki imeli monopol v enem mandatnem obdobju. "Referendum je namreč tisto sredstvo, s katerim se lahko in tudi mora preverjati, ali politika sprejema zakone, ki so v korist državljanov," je razložil. Zato sindikati pozivajo vse svoje člane in nasploh državljane, da oddajo svoj podpis "ne samo zato, ker nasprotujejo zakonu, ampak tudi zato, da ohranimo pravico do referenduma in politiki ne damo monopola za politično odločanje v enem mandatnem obdobju".

"Socialna država ni vreča brez dna, ampak skupni ščit"

Predsednik Konfederacije sindikatov 90 Slovenije Damjan Volf nasprotuje interventni zakonodaji, ker Slovenija ni in ne sme biti plen peščice privilegiranih. Nasprotuje ji, "ker pokojninska in zdravstvena blagajna nista samopostrežni trgovini, iz katerih najbogatejši vzamejo največ, račun pa pustijo nam". Socialna država ni vreča brez dna, "ampak naš skupni ščit pred boleznijo, revščino, brezposelnostjo in tudi vedno bolj negotovo starostjo".

Predsednik Slovenske zveze sindikatov - Alternativa Zdenko Lorber je prepričan, da bi predlagatelji zakona pred končnim odločanjem skušali najti širši družbeni kompromis, če bi spoštovali pojem razvoja Slovenije. Spomnil je, da bi po izračunu zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pričakovani izpad v pokojninski blagajni zaradi socialne kapice, nižjih prispevkov samostojnih podjetnikov in polnega dvojnega statusa znašal 640 milijonov evrov. Za zapolnitev tega manka je po njegovi oceni hitro pričakovati predlog za spremembo pogojev za upokojevanje. Predsednica Konfederacije novih sindikatov Slovenije - Neodvisnost Evelin Tožbar je poudarila, da naj koalicijske stranke "plačajo iz svojega žepa, ne pa iz naših denarnic", če so komurkoli kaj dolžne.