Skupščina Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) je poslala v boj za svojo resnico o predragem javnem sektorju vodstvo GZS. To naj v Ekonomsko-socialnem svetu "sproži postopek za nevtralno analizo javnofinančnih izdatkov v Sloveniji in EU ter zahteva stališče vlade do te ocene, saj analitiki GZS dokazujejo, da so javnofinančni izdatki Slovenije tako previsoki kot tudi premalo razvojno usmerjeni". Glavni ekonomist Analitike GZS Bojan Ivanc je namreč, kot smo že poročali, s podatki (z)rušil šest v javnosti odmevnih mitov o javnem sektorju. Zdaj gospodarstvenike očitno zanima, ali bodo dali Ivancu prav tudi sindikati in vlada. Za hitro oceno smo prosili ekonomista dr. Jožeta Mencingerja, ki je opozoril, da Ivanc v primerjavah uporablja selektivno enkrat OECD, drugič EU 28, a "držati se moramo EU, saj so v OECD tudi države, ki so bistveno drugačne od Evrope".
Javni sektor ne daje kakovostnih storitev
Mit je, da daje javni sektor za plačane davke in prispevke tudi zelo kakovostne storitve. Kakor kje, sicer priznava Ivanc, a podjetja tako dolgo čakajo na umestitev objektov v prostor, da poslovna priložnost že spolzi iz rok, zato se tudi naša
podjetja selijo na tuje. Za izpolnjevanje davčnih obrazcev porabijo okoli 245 ur na leto, kar je četrto najvišje število v Evropi. V pogodbene odnose zadirajo dolgi in dvoumni sodni postopki. In v zdravstvu so čakalne vrste vse daljše, kar podjetjem zvišuje stroške, saj so
zaposleni dlje odsotni, plačila za n
adomeščanje odsotnosti so večja.
Za dvig javne porabe ni krivo reševanje bank
Ne drži, da je dvignilo našo javno porabo predvsem reševanje bank, je ocenil Ivanc. Za sanacijo bank smo res dali 12,5 odstotka BDP ali 4,5 milijarde evrov, toda tudi če bi to odšteli, se je javna poraba precej povečala. "Še leta 2007 je bila okoli 42 odstotkov BDP, trenutno je okoli 48 odstotkov. Tudi v državah OECD je s 40 odstotkov zrasla na 44, a v Sloveniji je rasla za okoli 2 odstotni točki hitreje, to pa pomeni 800 milijonov evrov več. In absolutna razlika je 4-odstotna, kar pomeni 1,6 milijarde evrov," je trdil Ivanc.
Varčevalna politika države ni bila škodljiva
Mit, da je bila varčevalna politika države škodljiva, je Ivanc razbijal z OECD-jevimi podatki o rasti realnih državnih izdatkov na prebivalca. Med letoma 2007 in 2009 so pri nas ti izdatki narasli nekoliko manj kot drugje v državah OECD, med 2010 in 2014 pa petkrat hitreje. V desetih državah OECD od štiridesetih so v tem času padali, a ne le v Italiji in Grčiji, ampak tudi v Kanadi, ZDA, Veliki Britaniji, na Irskem in Nizozemskem. "Zato ne moremo govoriti o neki varčevalni politiki držav," je dejal Ivanc.
.
