V sezoni virusnih obolenj lahko z nekaterimi preprostimi ukrepi veliko prispevamo k zaščiti pred okužbo. Poleg krepitve imunskega sistema gre predvsem za izogibanje možnostim okužbe v službi, šoli, trgovskih centrih in na drugih mestih, kjer se zadržuje večje število ljudi v majhnem prostoru. Ti ukrepi se priporočajo vsem, predvsem pa tistim, ki jih okužbe dihal bolj ogrožajo. Mednje spadajo oskrbovanci domov za starejše občane, starejše osebe, kronični bolniki, majhni otroci, nosečnice in ljudje z izjemno povečano telesno težo.
Kako krepimo imunski sistem
Imunski sistem – obrambo telesa, ki nas varuje pred tem, da bi zboleli - lahko okrepimo s prehrano in zdravim načinom življenja, ki vključuje vsakodnevno gibanje, po možnosti na svežem zraku. Kadar nimamo časa za sprehod v naravi, je koristno, da vsaj del poti med domom in vrtcem, šolo, službo ali ob manjšem nakupu v trgovini prehodimo peš. Še boljši je vsakodneven krajši sprehod v naravi in kakršenkoli šport, ki zboljšuje splošno telesno pripravljenost (kondicijo) in s tem krepi imunski sistem. Pretiravanje s telesno aktivnostjo ni priporočljivo.
K zdravemu življenjskemu slogu pa sodi tudi opustitev nezdravih navad, kot je denimo kajenje. Slednje vsakodnevno poškoduje obrambo dihal pred okužbami, ker slabi gibljivost drobnih migetalk na površini celic dihal, ki omogočajo odstranjevanje sluzi in delcev. Dihala kadilcev so zato bolj podvržena okužbam, te pa so praviloma dolgotrajnejše in dodatno poslabšajo dihalno funkcijo kadilca.
Uspešnejše izogibanje virusom
V času, ko virusi krožijo po zraku in se zadržujejo na površinah, moramo biti odgovorni ne le zase, temveč tudi za druge. Dokler smo še zdravi, se izogibajmo zakajenim in slabo prezračenim prostorom ter tesnim stikom z ljudmi, ki kažejo znake akutne okužbe dihal. Med dobre navade, s katerimi se lahko izognemo okužbi, sodita tudi redno umivanje rok in prezračevanje prostorov.
Umivanje rok s toplo vodo in milom znatno preprečuje prenos okužbe respiratornih virusov. Pod toplo vodo dobro zdrgnemo tudi hrbtno stran rok, prostore med prsti, palca, pod nohti in zapestja. Ko si rok ne moremo umiti, uporabimo razkužilo. Prostore prezračujemo tako, da vanje s čim večjim pretokom redno dovajamo zunanji svež zrak. Prezračujemo čim bolj učinkovito in čim bolj pogosto.
Za ljudi, ki spadajo med ranljive skupine prebivalstva, je v okoljih z veliko ljudmi in v zaprtih, neprezračenih prostorih priporočljivo, da v sezoni virusnih obolenj preventivno nosijo obrazno zaščitno masko.
Ne širimo okužbe naprej
Ob prvih znakih okužbe ali ko že zbolimo, pa so učinkoviti ukrepi, s katerimi preprečimo širjenje okužbe med drugimi ljudmi. Osnovni ukrep je, da ostanemo doma in se izogibamo tesnejšim stikom z drugimi, dokler simptomi ne izzvenijo in ne ozdravimo. Kašljamo in kihamo le v rokav ali v robček ter stran od drugih. Robček po uporabi odvržemo v koš, roke pa si umijemo s toplo vodo in milom. Če kihamo in smrkamo ter si ob tem pokrijemo usta ali nos z dlanjo, z neposrednim dotikanjem bližnjih površin (kljuk, držal) prenesemo kužne izločke na površine. S tem se poveča tveganje, da se bodo okužili drugi ljudje, ki se znajdejo v stiku z okuženimi površinami, saj virusi pogosto vstopajo v naše telo prek nečistih rok ali kapljično. Tudi za že okužene je priporočljivo nošenje obrazne zaščitne maske, saj zmanjša možnost prenosa bolezni.
Kljub pomembnim preventivnim ukrepom pa je najučinkovitejša zaščita proti določenim boleznim cepljenje – denimo proti gripi, za določene skupine prebivalstva pa tudi proti pnevmokokom, covid-19 in RSV. Cepljenje največ prispeva k preprečevanju obolevanja ter bistveno zmanjšuje tveganje za težji potek, zaplete in potrebo po zdravljenju v bolnišnici.
