Od lanskega do letošnjega aprila se je povprečna plača v Sloveniji sicer zvišala tako nominalno kot realno. V bruto znesku je bila nominalno za 6,9 odstotka (oziroma realno za 3,7 odstotka) višja kot pred letom dni, v neto znesku pa nominalno za 5,5 odstotka (realno 2,3 odstotka).
Glede na marec pa se je povprečna plača nominalno zvišala le v javnem sektorju, in sicer za 1,7 odstotka, medtem ko je v zasebnem sektorju ostala na približno enaki ravni. Rast v javnem sektorju so statistiki pojasnili med drugim z delno uskladitvijo vrednosti plačnih razredov na plačni lestvici z inflacijo v skladu z zakonom o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju.
Povprečna plača je bila najvišja v finančnih in zavarovalniških dejavnostih (3649,39 evra bruto oziroma 2201,17 evra neto), najnižja pa v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (1986,18 evra bruto ali 1278,72 evra neto).
V strukturi povprečne bruto plače je največji delež predstavljal znesek osnovne plače (62,9 odstotka). Sledili so deleži zneskov nadomestil plače, ki bremenijo delodajalca (18,9 odstotka), dodatkov (12,4 odstotka), dela plače za delovno uspešnost (5,5 odstotka) in plačila za poslovno uspešnost (0,3 odstotka).
Na statističnem uradu so tudi izračunali, da bi ob predpostavki, da bi bili vsi zaposleni pri pravnih osebah zaposleni za polni delovni čas, povprečna bruto plača aprila znašala 2723 evrov. V tem primeru bi 23,4 odstotka zaposlenih prejelo bruto plačo, nižjo od 1,2-kratnika minimalne plače. Polovica bi prejela manj kot 2300 evrov bruto plače, 64,9 odstotka pa manj od povprečne plače.
Po drugi strani bi 28,9 odstotka zaposlenih prejelo bruto plačo, višjo od dvakratnika minimalne plače. Desetina bi prejela več kot 4241 evrov bruto plače, odstotek najbolje plačanih zaposlenih oseb pa več kot 8224 evrov
