Zaposlene osebe so leta 2024 za efektivno delo porabile nekaj manj kot 70 odstotkov razpoložljivega delovnega časa, več kot 25 odstotkov delovnega časa pa so bile odsotne z dela, največ zaradi koriščenja rednega letnega dopusta, je pred dnevi objavil državni statistični urad.
Zaposlene osebe so predlani za efektivno delo porabile 68,3 odstotka razpoložljivega delovnega časa, 26,6 odstotka v obliki odsotnosti z dela in 5,1 odstotka za malico oz. zakonsko določen odmor med delom za prehrano.
Sestava porabe delovnega časa se leta 2024 v primerjavi z letom 2020 ni bistveno spremenila, čeprav je bilo v opazovanem letu več praznikov oz. dela prostih dni. Podatki kažejo, da delež efektivnega dela v razpoložljivem delovnem času ni bil večji kot v primerjanem letu zlasti zato, ker je bilo predlani izkoriščenih več ur rednega letnega dopusta.
Večina ur efektivnega dela, 97,9 odstotka, je bila dejansko opravljena v rednem delovnem času, 2,0 odstotka v obliki plačanega nadurnega dela, preostale ure pa so nastale ob zastojih in prekinitvah.
Ure odsotnosti z dela so bile skoraj vse upravičene in urejene z nadomestilom plače, od tega jih je bilo 79,4 odstotka izplačanih iz sredstev delodajalcev, 19,8 odstotka pa povrnjenih iz sredstev drugih organizacij in organov.
Ure odsotnosti z dela z vsaj delnim nadomestilom plače iz sredstev delodajalca so se porabile v največjem obsegu, v 56,6 odstotka, za redni letni dopust. 19,4 odstotka ur teh odsotnosti se je porabilo za praznike, 13,9 odstotka pa za bolniške odsotnosti do 30 dni.
Od ur odsotnosti z dela z nadomestilom plače, povrnjenih iz sredstev drugih organizacij in organov, pa se jih je največ porabilo za bolniško odsotnost, daljšo od 30 dni (50,2 odstotka), in za starševski dopust (29,3 odstotka), ki vključuje porodniški, očetovski, posvojiteljski dopust ter dopust za nego in varstvo otroka.
Med urami bolniških odsotnosti so največji delež, 52,7 odstotka, obsegale tiste do 30 dni. Pri bolniških odsotnostih, ki so bremenile Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (preostalih 47,3 odstotka), so prevladovale daljše, to je nad 30 dni.
Delež ur odsotnosti z dela v razpoložljivem delovnem času je bil najmanjši na področju dejavnosti poslovanje z nepremičninami (22,9 odstotka), največji pa na področju zdravstva in socialnega varstva (31,3 odstotka). Pri slednjem je bil glavni razlog delež ur odsotnosti v breme drugih organizacij in organov.
Delež je bil v zasebnem sektorju za 3,8 odstotne točke večji kot v javnem, pri registriranih fizičnih osebah pa za 3,2 odstotne točke večji kot pri pravnih. Delež je bil največji, 72,1-odstoten, v poslovnih subjektih z manj kot 10 zaposlenimi. Po statističnih regijah se je gibal od 66,1 odstotka v posavski do 69,3 odstotka v obalno-kraški regiji.
