Električni avto v garaži bloka. Lahko postavite svojo polnilnico?

Električni avtomobil je pred blokom, parkirno mesto imate v podzemni garaži, najbližja vtičnica pa je le nekaj metrov stran. Zdi se preprosto: namesto vožnje do javne polnilnice bi avtomobil ponoči polnili doma. Toda ali lahko etažni lastnik ob svojem parkirnem mestu kar namesti polnilnico? Potrebuje soglasje sosedov? In koliko lahko takšen poseg stane, če živite v starejšem bloku, kjer ob gradnji na električne avtomobile ni mislil še nihče?

Razlike med novimi in starejšimi večstanovanjskimi stavbami so lahko precejšnje. Pri novogradnjah je infrastruktura za prihodnje polnjenje vse pogosteje načrtovana že ob gradnji, medtem ko je treba pri starejših objektih preveriti električne inštalacije, razpoložljivo priključno moč, možnosti napeljave in požarno varnost. Če je treba pri namestitvi poseči tudi v skupne dele stavbe, se odpre še vprašanje soglasja drugih etažnih lastnikov.

Kdaj potrebujete soglasje sosedov?

Na ministrstvu za okolje in prostor so nam pojasnili, da se pri postavljanju električnih polnilnic srečujejo z različnimi primeri, saj se večstanovanjske stavbe razlikujejo po starosti in tudi po tem, ali imajo že pripravljene predinstalacije, ki lahko namestitev olajšajo.

Če želi lastnik na svojem lastniškem parkirnem mestu namestiti polnilnico na steno ali tla, elektriko do nje pa pripeljati iz svojega stanovanja oziroma kleti, je pomembno, ali bo moral pri tem poseči tudi v skupne dele stavbe. Na ministrstvu pojasnjujejo, da v takšnem primeru velja 15. člen stanovanjskega zakona. Če namestitev polnilnice zahteva poseg v skupne dele stavbe, etažni lastnik del ne sme začeti brez soglasja etažnih lastnikov, ki imajo več kot polovico solastniških deležev na teh skupnih delih.

"Dela morajo biti izvedena skladno s predpisi o graditvi objektov, med njihovo izvedbo pa mora etažni lastnik omogočiti strokovni nadzor. Upravnik ali kateri koli etažni lastnik lahko zahteva prenehanje del oziroma odstranitev sprememb, če so bile izvedene v nasprotju s temi določbami," pravijo. Ob tem opozarjajo, da so bile pomembne spremembe na tem področju, predvsem znižanje zahtevanih deležev soglasij, uvedene z novelo stanovanjskega zakona leta 2021.

Toda soglasje etažnih lastnikov je le ena stran zgodbe. Drugo vprašanje je, ali električna infrastruktura starejšega bloka polnjenje sploh omogoča. Klement Kralj, ustanovitelj startupa Remea, ki ponuja rešitve za polnjenje električnih avtomobilov, pravi, da se pri naknadnem urejanju polnilnic srečujejo z organizacijskimi, zakonodajnimi in tehničnimi izzivi. Kot glavni tehnični problem izpostavlja obremenitev skupnega električnega priključka, ki pogosto nima dovolj razpoložljive moči za polnjenje avtomobilov. Tudi kadar je mogoče električne inštalacije v stavbi nadgraditi, lahko oviro predstavlja lokalno distribucijsko omrežje, ki ni bilo dimenzionirano za toliko novih porabnikov.

Če tehnične možnosti obstajajo, je po njegovih besedah mogoče tudi v obstoječi stavbi vzpostaviti ustrezno infrastrukturo z dinamičnim upravljanjem moči ter zalednim sistemom za upravljanje in delitev stroškov. Ob tem poudarja, da se je treba rešitve lotiti sistemsko, opraviti tehnično analizo in pripraviti projekt.

Od 1500 evrov naprej

Koliko takšna ureditev stane? Če je parkirno mesto na namestitev že pripravljeno, Kralj strošek osnovne instalacije polnilnega mesta, ki ustreza zahtevam in standardom, ocenjuje na približno 1500 do 1600 evrov.

Precej bolj nepredvidljiva je računica tam, kjer je treba urediti celotno napeljavo, povečati priključno moč ter namestiti dodatno električno opremo in enoto za pametno upravljanje. Kralj poudarja, da je strošek odvisen od konkretnega projekta in ga je težko pavšalno oceniti, zelo grobo pa ocenjuje, da bi lahko dodatna dela stala še približno toliko kot samo polnilno mesto.

Nekatere stavbe, predvsem novogradnje, imajo električno napeljavo že speljano od varovalk posameznega stanovanja do pripadajočega parkirnega mesta, kjer se nato priključi polnilnica. Pri starejših stavbah takšne možnosti praviloma ni, Kralj pa opozarja, da individualna napeljava od posameznega stanovanja do parkirnega mesta tudi pri novih stavbah ni sistemska rešitev.

Kaj se namreč zgodi, ko električnega avtomobila nima več samo eden stanovalec, ampak jih želi v isti garaži polniti deset ali dvajset? Rešitev je lahko pametno razporejanje razpoložljive električne moči med več polnilnic. Kralj kot primer navaja, da je mogoče že 22 kilovatov razdeliti med pet polnilnih mest. V desetih urah je tako mogoče zagotoviti 220 kilovatnih ur energije, kar po njegovih besedah zadošča za tri do štiri povprečne baterije, če bi bile povsem prazne. Dodaja, da ob upoštevanju slovenskega voznega cikla to praviloma ni potrebno, saj povprečna polnilna seja znaša od 20 do 30 kilovatnih ur.

Pri večjem številu uporabnikov zato kot najboljšo rešitev izpostavlja sistem polnilnic z dinamičnim upravljanjem obremenitve. Enota spremlja porabo na priključnem mestu in skrbi, da največja dovoljena moč ni presežena, tudi če se iz istega mesta napajajo drugi skupni porabniki, denimo razsvetljava. Potreben je tudi zaledni sistem, ki omogoča nadzor in pametno razporejanje razpoložljive moči med posameznimi polnilnicami. Naprednejše rešitve lahko pri tem analizirajo podatke in stanje baterij ter temu prilagajajo razdelitev moči.

Pri novogradnjah vse bolj običajno

Da se razmere spreminjajo tudi na nepremičninskem trgu, opaža Aljaž Berginc, nepremičninski posrednik iz 24nep. Po njegovih izkušnjah je pripravljena infrastruktura za fotovoltaiko ali električne polnilnice pri večini novogradenj že standard.

"Praktično ni več stanovanjskega bloka ali sklopa novozgrajenih hiš, kjer ne bi vsaj nekaj lastnikov imelo električnega avtomobila," pravi Berginc. To so po njegovih besedah opazili tudi investitorji, ki kupcem v večji meri prihajajo naproti, da bi ostali konkurenčni in v koraku s časom. Tudi kupci stanovanj že sprašujejo, ali bodo lahko električni avtomobil polnili na svojem parkirnem mestu. Vendar Berginc poudarja, da gre še vedno za manjšino kandidatov. O možnosti polnjenja praviloma povprašujejo tisti, ki električni avtomobil že imajo ali razmišljajo, da bi ga v bližnji prihodnosti kupili.

In ali takšna infrastruktura pomeni tudi dražje stanovanje oziroma parkirno mesto? Berginc pravi, da je tam, kjer je infrastruktura urejena, praviloma pripravljena za vse enote ne glede na želje posameznih kupcev, njen strošek pa je že vračunan v ceno stanovanj. Sam še ni naletel na primer, ko bi investitor to posebej zaračunal kot doplačilo.

Pri starejših stanovanjih je že dobil vprašanje, ali bi bilo mogoče urediti polnjenje električnega avtomobila. Za zdaj pa ne opaža, da bi bila stanovanja brez možnosti namestitve polnilnice zaradi tega manj zaželena. Če bi se tržni delež električnih vozil v prihodnosti močno povečal, bi po njegovi oceni to lahko deloma vplivalo tudi na zanimanje za starejša stanovanja.

Kaj pa požarna varnost?

Ob vprašanju električnih avtomobilov v podzemnih garažah se pojavlja tudi vprašanje požarne varnosti. Aleš Glavnik, pooblaščeni inženir s področja požarne varnosti iz Inženirske zbornice Slovenije (IZS), opozarja, da med polnjenjem v bateriji potekajo kemični procesi. Če pride do okvare in notranjega vžiga baterije, je takšen požar po njegovih besedah težko pogasiti, saj gre za zaprt sistem.

Ogenj se lahko iz baterije razširi na druge gorljive materiale v avtomobilu, nato pa tudi na sosednja vozila. Glavnik zato kot pomemben ukrep izpostavlja sprinklerski sistem, katerega namen je omejiti širjenje požara na druga vozila.

Ocenjuje, da slovenske podzemne garaže večinoma niso ustrezno pripravljene na električna vozila, saj sprinklerski sistemi po njegovih navedbah zaradi dosedanjih in sedanjih zakonskih zahtev praviloma niso bili vgrajeni. Pri stanovanjski gradnji se po njegovih besedah praviloma optimizirajo stroški, zato se sistemi, ki predstavljajo nadstandard glede na veljavne predpise, pogosto ne vgrajujejo. Glavnikovo osebno strokovno stališče je zato precej strogo: meni, da električnih polnilnic ne bi smeli vgrajevati v podzemne ali nadzemne garaže, če v njih ni sprinklerskega sistema. Kot drugo možnost omenja postavitev polnilnic zunaj objektov, kjer je mogoče zagotoviti ustrezne odmike.

Kralj vprašanje požarne varnosti vidi predvsem skozi celovito presojo konkretnega objekta. Pred namestitvijo polnilnic je po njegovih besedah treba izdelati študijo, ki obravnava celotno požarno sliko garaže in potrebne preventivne ukrepe. Ob pravilnem projektiranju, ustrezni umestitvi certificiranih polnilnic ter upoštevanju standardov ocenjuje, da je mogoče sistem urediti varno.

Pri starejšem stanovanjskem bloku zato vprašanje ni zgolj, kam namestiti polnilnico. Preveriti je treba, ali bo poseg segel v skupne dele in bo zanj potrebno soglasje etažnih lastnikov, kakšne so zmogljivosti električne napeljave in priključka, koliko bo ureditev stala ter katere požarnovarnostne ukrepe zahteva konkretna garaža. In če bo v isti garaži električni avtomobil čez nekaj let želelo polniti deset ali dvajset stanovalcev, rešitev ne bo več zgolj ena polnilnica ob enem parkirnem mestu, temveč odgovor na vprašanje, kako na polnjenje pripraviti celotno stavbo.