(POGOVOR) Marjan Ogorevc: Navodila za uporabo samega sebe

Marjan Ogorevc pravi, da je v knjigi Sodobna karmična diagnostika bioterapevt kralj in mu namenja velik del vsebine, vendar nikakor ni samo zanj. "Namenoma sem jo napisal tako, da ima več plasti. Bioterapevti imajo dovolj napotkov in usmeritev, da se učijo. Tisti, ki to niso, naj jo berejo kot navodila za uporabo samega sebe." Seveda je vsak človek v resnici terapevt svojemu življenju. "Ko boste brali primere iz prakse, poiščite vzporednice s svojimi vzorci: kje sami sebe blokirate, kje gojite zamere, zakaj se odzivate z jezo ali s strahom in kako to vpliva na vaše zdravje ter odnose." Predlaga branje z odprtim srcem in s ščepcem samoironije. "Naj bo to potovanje vase. Ko človek razume logiko delovanja podzavesti in biopolja, ne potrebuje več terapevta za vsak majhen izziv, ampak lahko sam začne zavestno upravljati svoje zdravje in usodo."

To, da je v knjigi fokus na vsakdanjih odločitvah, ji daje posebno uporabnost.

To je res eden ključnih poudarkov knjige. Večina ljudi živi v zmotnem prepričanju, da se odloča razumsko, logično in zavestno. Resnica pa je precej bolj nepopustljiva: več kot 90 odstotkov naših vsakodnevnih odločitev sprejme naša podzavest, in to še preden se naš zavestni um sploh zave, da se karkoli odloča. In kaj vodi podzavest? Primarni programi preživetja, nepredelani strahovi, vzorci iz otroštva, rodovni spomini in karmični odtisi. Večina ljudi se torej ne odloča iz svobodne volje, ampak iz obrambnih mehanizmov in se odločajo tako, da bi se izognili bolečini, da bi ostali v coni udobja ali da bi ugodili drugim. Odločamo se iz strahu, ne pa iz ljubezni in ustvarjalnosti. In dokler ne ozavestimo teh skritih gonil, so naše odločitve le ponavljanje starih napak pod novimi pretvezami.

Tako si torej lahko spremenimo življenje na boljše?

Sprememba pri načinu odločanja je dobesedno ločnica med usodo žrtve in življenjem ustvarjalca. Ko se naučimo ustaviti tisti avtomatski podzavestni odziv, ko med dražljajem in svojo reakcijo ustvarimo majhen prostor zavedanja, takrat dobimo moč izbire. Namesto da se na žalitev odzovem z jezo ali s prizadetostjo, kar je avtomatski vzorec, se vprašam, zakaj me to moti in kaj v meni rezonira s tem. Takrat sprejmemo zavestno odločitev iz miru in razumevanja. S tem v trenutku prekinemo pretok negativne energije, spremenimo svojo frekvenco in posledično spremenimo celoten potek dogodkov. Ena sama zavestna, drugačna odločitev lahko prepreči bolezen, reši odnos ali popolnoma spremeni poklicno pot.

Stik z znanostjo ste vedno iskali, tokrat je še bolj poudarjen. Je tudi kakšen kontra efekt, ste komu zanimivi?

Povezovanje ezoterike ali duhovnosti z moderno znanostjo je vedno hoja po robu. Tradicionalni duhovneži ti lahko očitajo, da si preveč analitičen in suhoparen, dogmatski znanstveniki te hitro označijo za psevdo znanstvenika, ne da bi sploh prebrali stran teksta. Ampak to me ne moti več. Znanost in duhovnost sta le dva jezika, ki opisujeta isto realnost. Če želiš vedeti, kaj je zgoraj, poglej spodaj na zemlji. Danes nas epigenetika, kvantna fizika, teorija informacijskih polj in lingvistično-valovna genetika čudovito podpirajo pri tem, kar smo terapevti v praksi opazovali že desetletja. Ko ugotovimo, da misli in čustva dobesedno spremenijo izražanje naših genov ter strukturo tekočin v telesu, to ni več nikakršna mistika, ampak čista fizika in biologija. Zanimivo je, da se za moje delo vse bolj zanimajo prav odprti zdravniki, genetiki in fiziki, ki vidijo, da uradna medicina sama po sebi pogosto nima odgovorov na kronične in psihosomatske bolezni. Skupaj gradimo mostove - in to je edina prava pot za prihodnost.

Karma je naša učiteljica

O karmi je že toliko napisanega, da bom o ljudskem o prasici dodal aforizem Bojana Schwentnerja, ki pravi, da v reinkarnacijo že v prejšnjem življenju ni verjel, in mu svetoval, naj še o njej kaj doda.

Schwentnerjev aforizem je odličen. Ljudje res radi pravijo, da je karma prasica, ampak karma je v resnici učiteljica in je najbolj pošteno ogledalo, kar jih obstaja. Zrcalo pač ni krivo, če nam obraz v njem včasih ni všeč. Če se zaletavaš v zid, zid ni hudoben, ti si tisti, ki vztraja pri napačni smeri. Ljudje karmo pogosto dojemajo kot neko strogo usodo ali kazen boga z dolgo brado, ki si zapisuje naše grehe. To je preživeta in precej primitivna predstava. Karma ni kazen, ampak zakon resonance ter vzroka in posledice. In kar je najpomembnejše – ni vse nastalo v preteklosti. Preteklost ustvari začetne pogoje in določene nagnjenosti, toda v vsakem trenutku imamo svobodo odločanja. Če bi bilo vse vnaprej trasirano, potem naše življenje ne bi imelo nobenega smisla in bi bili le marionete v nekem slabem filmu. Ko spremenimo svoj odnos, svoje odzive in prepričanja danes, v tem trenutku, spremenimo celotno časovno linijo prihodnosti. Usoda je torej interaktivna dinamična struktura, ne pa neizogibna obsodba.

To je torej vaš dodatek k definiciji karme?

Moja ključna dopolnitev klasični definiciji karme je prehod od pasivnega prenašanja usode k aktivnemu ustvarjanju. Sodobna karmična diagnostika ne opazuje karme kot dolga iz prejšnjih življenj, ki ga moraš trpeče odplačati, temveč kot informacijski in energijski vzorec v podzavesti in biopolju, ki se neprestano preslikava v naše vsakdanje življenje. Karma je pravzaprav nepredelana izkušnja, zamrznjena energija in neintegrirana emocija ali napačno prepričanje, ki povzroča, da se nam v življenju ponavljajo enake situacije, enaki partnerji in enake bolezni. Moj dodatek je poudarek na tem, da karme ne rešujemo s trpljenjem, temveč z zavedanjem, sprejemanjem in spremembo delovanja. Ko ozavestiš, zakaj se ti nekaj dogaja, sprejmeš odgovornost in spremeniš svoj odziv, se karmična zanka takoj razveže. Karma torej ni zakon maščevanja, ampak genialni mehanizem narave za našo duhovno rast.

Ste zaradi trditve, da je karmična diagnostika kraljica bioterapevtskega zdravljenja, pri ostalih bioterapevtih izzvali kakšna nasprotovanja?

To poimenovanje ne pomeni večvrednostnega kompleksa ali tega, da bi se sam postavljal na prestol. Gre za strokovno ugotovitev na podlagi tridesetih let dela, večina klasičnih bioterapij se ukvarja s posledicami - torej s čiščenjem in uravnavanjem biopolja, kar je odlično in pogosto nujno za akutno lajšanje težav. A če ne odstranimo vzroka, ki tiči globoko v podzavesti, v karmičnih vzorcih ali prepričanjih, se bo simptom v takšni ali drugačni obliki vrnil. Karmična diagnostika gre do samih korenin. In zakaj bi to koga motilo? Ker zahteva od terapevta veliko več, kot le pretakanje energije. Zahteva razumevanje človeške psihe, dela s podzavestjo, poznavanje zakonitosti vzroka in posledice ter ogromno lastnega dela na sebi. Mnogi bi raje ostali pri enostavnih tehnikah. Kdor razumsko in odprto pogleda na delovanje človeka, hitro ugotovi, da brez iskanja vzrokov preprosto ne gre.

Terapevt nima čarobne palice

Verjetno tudi ni več takšne gneče na slovenski bioterapevtski sceni kot pred desetletji, ko je vsak imel neke nadmoči in kasiral?

V devetdesetih letih je bilo pri nas res videti, kot da je vsak drugi Slovenec čez noč odprl svoje tretje oko, začel polagati roke in izžarevati zdravilne energije. Takrat so učitelji ponujali neke supermoči, govorili, da je lahko vsak terapevt, kot da gre za tekmovanje v znanstvenofantastičnih filmih. Danes je scena na zunaj morda res videti nekoliko bolj umirjena, a terapije v slogu svete preproščine, ko laik razlaga stroko, so prisotne. Imajo moderno oblikovane spletne strani, uporabljajo zveneče kvantne izraze ter prodajajo čudežne rešitve v nekaj vikend seminarjih. Ko je človek hudo bolan ali v globoki stiski, bo zagrabil za vsako bilko - in nekateri to izkoriščajo. Težava ni samo v energijskem delu brez ugotovitve vzrokov za težave, ampak v obljubljanju čudežev brez truda človeka. Prava bioterapija in karmična diagnostika nikoli ne obljubljata, da bo terapevt odpravil težavo s čarobno palico. Terapevt je le prevodnik in usmerjevalec, prepoznava vzroke, glavno delo in spremembo vzorcev pa mora opraviti človek sam. Kjer koli vidite obljube o hipnem zdravljenju brez vašega vložka, tam ne gre za duhovnost, ampak za čisto komercialo.

Svoje šole nimate več, vendar prenašanje znanja na druge še vedno podpirate?

Šole v klasičnem, institucionalnem smislu nimam več preprosto zato, ker se nočem ukvarjati z birokracijo, organizacijo in ustvarjanjem kalupov. Takoj ko ustvariš formalno šolo, se pojavi nevarnost, da se znanje strdi v dogmo, ljudje pa se začnejo bolj ukvarjati z diplomami in certifikati kot z bistvom. Znanje raje prenašam neposredno skozi knjige, predavanja in delavnice. Znanje ni moja last, da bi ga zapiral v šolske zidove. Moja želja je, da ljudem dam orodja in temelje, potem pa naj vsak posameznik to razvija naprej po svoji meri in v skladu s svojo zavestjo. Znanje mora krožiti svobodno, ne pa biti ujeto v šolske strukture. Bom pa jeseni naredil eno šolo za tiste, ki so že terapevti, na podlagi knjige Sodobna karmična diagnostika.

Vsaj tu in tam preverite katerega od terapevtov po vaši metodi?

Seveda, z velikim zanimanjem spremljam delo tistih, ki so šli skozi moje izobraževanje in delajo po načelih karmične diagnostike. Zelo sem vesel, ko vidim, da so posamezni terapevti razvili izjemno globino in dodali svojo lastno noto. Ne delam pa nikakršnega policijskega nadzora ali testiranj. Tudi moj inštruktor vožnje z avtomobilom me ne kontrolira. Vsak terapevt nosi popolno moralno in etično odgovornost za svoje delo ter za rezultate svojih strank. Če dela iz ega, želje po moči ali zaslužku, ga bo mehanizem karme sam hitro postavil na mesto. Kriterij uspešnosti terapevta pa je zelo preprost: to niso njegove besede ali eksotične zgodbe, temveč trajne spremembe v življenju in zdravju ljudi, ki jim je pomagal.

Ko preteklost preneha narekovati naš danes

Nadaljevanje te razkošne knjige ste napovedali kar v knjigi.

Ko človek napiše tridesetletni pregled svojega dela, bi marsikdo pričakoval, da se bo umaknil v pokoj in gojil paradižnik. Vendar je raziskovanje človeške zavesti proces, ki se nikoli ne konča. Knjiga Sodobna karmična diagnostika je bila nujna postaja, ki je postavila temelje, razčistila preteklost, opredelila mehanizme delovanja in pokazala, kako se izkopati iz starih karmičnih zank in travm. A reševanje preteklosti je le prvi korak. Ko počistiš hišo, moraš v njej začeti živeti in ustvarjati. Naslednja knjiga Kreacija prihodnosti – metaverzum zavesti kot odgovor tehnološkemu metaverzumu se ukvarja natanko s tem.

Metaverzum zavesti?

Raziskujem in ustvarjam nekaj povsem novega, še nikoli objavljenega. Kako naprej, ko nismo več ujetniki svojih starih vzorcev. Kako prestopiti iz pasivne vloge nekoga, ki se le odziva na usodo, v zavestnega soustvarjalca svoje realnosti. Tu se dotikam večplastnosti zavesti, uporabe razširjenih stanj zavesti in izstopa iz matrice preteklosti. Resnična prihodnost se začne šele takrat, ko preteklost preneha narekovati naš danes. In do takrat imamo še veliko dela ter neizmerno veliko razlogov za radovednost.