Liter bencina bo tako dražji za 5,5 centa, liter dizla pa za 5,4 centa. Liter kurilnega olja bo od jutri stal 1,130 evra. Te cene bodo veljale do vključno ponedeljka 14. avgusta.
Za 50-litrski rezervoar dizla bo treba tako od jutri dalje odšteti 2,7 evra več kot danes, enako velik rezervoar neosvinčenega 95 oktanskega bencina pa bo jutri 2,75 evra dražji.
To so sporočili z ministrstva za okolje in prostor, na ministrstvu za finance pa so sporočili, da se trošarine v prihodnjem 14-dnevnem obdobju ne bodo spreminjale. Vlada še vedno regulira cene goriva izven avtocesta. Če jih ne bi, bi po oceni ministrstva liter dizla stal 1,608 evra, liter 95 oktanskega neosvinčenega bencina pa 1,548 evra. Liter kurilnega olja bi stal 1,227 evra.
Podražitev tudi na Hrvaškem
Podobno visoko podražitev čaka od jutri dalje tudi Hrvaško. Tam bo treba od jutri dalje za liter bencina odšteti 1,51 evra, za liter dizla pa 1,41 evra. Liter modrega dizla (kurilnega olja) bo stal 0,87 evra.
Marže trgovcev so namreč v skladu z vladno uredb o oblikovanju cen naftnih derivatov izven avtocest omejene na največ 0,0983 evra za liter dizla in na 0,0994 evra za liter omenjenega bencina. Pri kurilnem olju lahko marža trgovca znaša največ 0,08 evra na liter.
Slovenija ni med najdražjimi, a tudi med najcenejšimi ne
Dr. Jure Stojan, partner ter direktor raziskav in razvoja na Inštitutu za strateške rešitve: "Poleg aktualne ukrajinske vojne krize so na naftnih trgih prisotni tudi pritiski na dolgi rok. Ti pa so povezani z okoljskimi politikami, oziroma z ukrepi za boj proti podnebnim spremembam. Gre pa za to, da poskušajo države, ki proizvajajo fosilna goriva, zlasti članice kartela OPEC, pomolzti kar se še da, preden ne bodo spričo zelenega prehoda njihova naftna in plinska polja postala nasedle naložbe (stranded assets). Na srednji rok pa na cene naftnih derivatov vpliva struktura naftnega trga, saj ima Slovenija le naftne trgovce, oziroma nimamo rafinerije. Te so sicer lahko tudi mlinski kamen, a ta trenutek odsotnost lastne rafinerije zvišuje strošek energentov. Na kratek rok pa lahko država z določanimi dajatvami, kot so omrežnine in davki, nekoliko cenovno manevrira med temi dejavniki. Četudi nedvomno obstaja povezava med cenami surovin na naftnih trgih, ki te dni beležijo najvišjo ceno v zadnjih dvanajstih mesecih, te ne gre preslikati na končne cene. Slovenija pri cenah naftnih derivatov tako ni med najdražjimi in tudi ne med najcenejšimi. Zadnja predvidevanja sicer kažejo, da bi lahko cena nafte še zmeraj naraščala, a upajmo da ne bo dosegla kriznih ravni neposredno po izbruhu vojne v Ukrajini." (SKL)
