"Vlada za razliko od vseh drugih držav daje davčne odpustke," je danes v izjavi za medije opozoril predsednik strokovnega sveta SD za finance, razvoj in kohezijo Milan M. Cvikl in s tem spomnil na prejšnji teden objavljeni predlog sprememb davčne zakonodaje, ki naj bi začele veljati 1. januarja 2022.
Učinek davčnih odpustkov v osnutkih sprememb treh davčnih zakonov je ocenil na približno 550 milijonov evrov. "To bo ob siceršnjih problemih nizke gospodarske rasti pomenilo, da se bo dolg povečal in Slovenija se bo zaletela v zid javnofinančnega dolga," je opozoril.
Na drugi strani pa Slovenija po njegovih besedah ne zna izkoristiti evropskih sredstev, ki se ji ponujajo v okviru instrumenta za okrevanje EU po koronski krizi. Naša država lahko iz tega instrumenta pričakuje skupaj 5,2 milijarde evrov povratnih in nepovratnih sredstev, a Cvikl je opozoril, da od razpoložljivih 3,6 milijarde evrov povratnih sredstev 2,5 milijarde evrov ne namerava izkoristiti.
To je razbral iz programa stabilnosti, ki ga je vlada skupaj z novimi zgornjimi mejami porabe javnih blagajn do leta 2024 sprejela prejšnji teden. Gospodarstvo potrebuje tako nepovratna kot povratna sredstva, je dejal Cvikl in dodal: "Vlada ne izkorišča priložnosti, ki jih daje spremenjena evropska politika, ki sledi drugačnemu, razvojnemu preboju."
Poslanec SD Franc Trček je ob tem opozoril, da le nekaj dni pred iztekom roka za oddajo nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost v Bruselj njegova vsebina uradno ni znana.
V SD pričakujejo, da se bo prava razprava o razvojnem preboju Slovenije začela šele potem, ko bo Evropska komisija s slabo oceno zavrnila nacionalni načrt za okrevanje in odpornost in nam poslala svetovalce. Pri tem so v SD pripravljeni sodelovati, imajo tudi načrte, a kot je dejal Cvikl, so ti "drugačni od vladnih načrtov in predvsem zagotavljajo, da se ne zaletimo v zid visokega dolga".
