Ena najpogostejših hormonskih motenj pri ženskah je poliendokrini metabolni ovarijski sindrom (PMOS), kakor so pred kratkim preimenovali sindrom policističnih jajčnikov (PCOS). Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) prizadene od 10 do 13 odstotkov žensk v rodni dobi, kar pomeni, da je v Sloveniji žensk s tem sindromom okoli 40.000.
Na desettisoče Slovenk bi torej lahko imelo povečano tveganje za bolezni srca. Ob tem WHO ocenjuje, da je lahko neprepoznanih kar do 70 odstotkov bolnic. PMOS se namreč pri ženskah kaže zelo različno. Dolga leta smo ga poznali predvsem v povezavi z nerednimi menstruacijami, aknami, poraščenostjo, težavami s težo, najbolj pa z zanositvijo. Toda njegov vpliv se ne konča pri jajčnikih. S spremembo imena naj bi bolje opisali, kaj se pri tem sindromu pravzaprav dogaja v telesu. Ne gre samo za jajčnike, temveč za preplet hormonov, presnove in reproduktivnega sistema. Nova velika raziskava pa kaže, da imajo ženske s tem sindromom tudi občutno večje tveganje za bolezni srca in arterij.
Štirikrat večje tveganje
Raziskava, objavljena julija v reviji The Lancet Obstetrics, Gynaecology & Women's Health, je zajela več kot 400.000 žensk s PMOS in dva milijona žensk brez njega. V desetih letih spremljanja je bolezen srca ali arterij razvilo približno 12 odstotkov žensk s PMOS, v primerjalni skupini brez tega sindroma pa približno štiri odstotke. Ženske s PMOS so imele približno 4,4-krat večje tveganje za aterosklerotične srčno-žilne bolezni. Tveganje za srčni infarkt in ishemično možgansko kap je bilo približno 3,5-krat večje, za prehodni ishemični napad, tako imenovano mini možgansko kap, in periferno arterijsko bolezen pa približno petkrat večje.
Večje tveganje so imele že razmeroma mlade ženske, stare od 30 do 49 let. Tveganje je bilo povečano, tudi ko so "odšteli" druge obremenilne okoliščine, kot so debelost, inzulinska rezistenca, sladkorna bolezen, visok krvni tlak ali nenormalne vrednosti holesterola. Že sam PMOS tako pomeni povečano tveganje za bolezni srca in ožilja.
Poimenovanje "policistični" je dolgo ustvarjalo vtis, da so bistvo bolezni ciste na jajčnikih. V resnici spremembe na jajčnikih niso klasične ciste, temveč številni folikli, v katerih dozorevajo jajčne celice. Bolnica lahko dobi diagnozo, čeprav na pogled njeni jajčniki niti niso videti policistični. Novo ime zato poudarja tri obraze bolezni. Poliendokrini, ker gre za hormonsko neravnovesje, metabolni, ker je sindrom povezan z inzulinsko rezistenco, sladkorno boleznijo, telesno težo in drugimi presnovnimi spremembami, ter ovarijski, ker vpliva tudi na ovulacijo, menstruacijo in plodnost.
Del te zgodbe je tudi srce
Prav presnovni del PMOS je pomemben za srce. Pri ženskah s sindromom so pogostejši inzulinska rezistenca, povišan krvni tlak, neugodne vrednosti maščob v krvi in kopičenje maščobe okoli trebuha. Vse to lahko skozi leta poškoduje stene žil in pospešuje aterosklerozo. PMOS tako ni samo vprašanje menstruacije ali plodnosti, temveč lahko spremlja žensko še dolgo po reproduktivnih letih in je že sam po sebi opozorilni znak za zdravje žil. Seveda diagnoza PMOS nikakor ne pomeni, da je ženska obsojena na infarkt ali možgansko kap. Pomeni pa, da je treba zdravje njenega srca in ožilja spremljati pozorneje.
Diagnoza, priložnost za preventivo
Pri ženskah s PMOS je zato smiselno redno preverjati krvni tlak, holesterol, krvni sladkor oziroma HbA1c, telesno težo in druge presnovne dejavnike. Še toliko pomembnejši je tudi zdrav življenjski slog. Gibanje, prehrana, kakovosten spanec ter izogibanje kajenju in alkoholu.
Strokovnjaki priporočajo najmanj 150 minut zmerne telesne dejavnosti na teden ter prehrano z veliko zelenjave, sadja, stročnic, polnozrnatih živil, oreščkov, semen in nenasičenih maščob. Ženskam s PMOS se tudi ni treba prestrašiti. Diagnozo naj vzamejo predvsem kot dodatno motivacijo, da kar najbolje poskrbijo za svoje srce. Hvaležno jim bo celo telo.
