K pisanju sta me vzpodbudili knjigi "Izrael in Palestina" Bogomila Ferfile ter "Jutra v Dženinu" Susan Abulhawa. Podatke povzemam po teh knjigah.
Leta 1300/2000 pr. n. št. odhod Židov iz suženjstva iz Egipta. Vodil jih je prerok Mojzes, ki je živel v 13. stoletju pr. n. št. Na Sinaju je srečal boga v obliki gorečega grma in prejel deset božjih zapovedi oziroma zakonik Tora ter videl obljubljeno sveto deželo. Leta 1200 pr. n. št. se Židje naselijo v deželo Kanaan. Sveto pismo pravi, da naj bi bil tam Mojzes dal pobiti vse drugače verne. Okoli leta 586 pr. n. št. Žide zasužnjijo Babilonci. Leta 132 pr. n. št. Rimljani osvobodijo Jeruzalem, v katerega Židje niso smeli. Prepovedali so jim tudi verske obrede in provinca dobi ime Palestina.
Leta 640 našega štetja Arabci prevladujejo v Palestini, v 7. stol. jih Mohamedova vojska islamizira. Leta 1187 islamski vojskovodja Saladin prežene križarje z Bližnjega vzhoda. Konec 15. stol. je imel Jeruzalem 10.000 prebivalcev, večinoma muslimanov, samo 1000 kristjanov in 400 Židov. Nato otomanski Turki utrdijo islam in vladajo do prve svetovne vojne. Po prvi svetovni vojni v Palestini zavlada Britanski imperij in s tem se konča 1300 let islama v Palestini.
V 19. stol. se začne naseljevanje Židov v Palestino. Rotschild jim širokogrudno pomaga (1881). Cilj je bil obnoviti kraljestvo Davida in Salomona (970-931 pr. n. št.). Obljubljena sveta dežela ali biblijske meje so: Sinaj, Egipt do Kaira, Jordanija, del Savdske Arabije, Kuvajt, del Iraka, Libanon, Sirija, del Turčije do jezera Van in otok Ciper. Neosvojitev teh ozemelj je narodni greh. Leta 1993 je premier Izraela Ariel Šaron pozval na koncept biblijskih meja kot temelj uradne politike. (Vir omenjena knjiga Ferfile, stran 105)
Odločilni korak je napravil leta 1917 britanski zunanji minister Arthur Balfour, ki je objavil Ustanovitev domovine za Žide. V tem letu je bilo v Palestini samo sedem odstotkov Židov. Minister Balfour ni vedel, da tam živi toliko Arabcev. Na Zahodu so trdili, da je to nenaseljena zemlja. Za židovsko državo so bile predlagane tudi Uganda, Argentina in Kalifornija.
Leta 1922 Britanija dobi mandat za vodenje Palestine. V letih 1936–1939 Britanci krvavo zatrejo vstajo Palestincev proti kolonialni upravi in naseljevanju Židov. Prvi premier Izraela Ben Gurion razglasi 14. 5. 1948 državo Izrael. Svoj dom je moralo na silo zapustiti 750.000 Palestincev. Vsem je bilo odvzeto premoženje in vsa zemlja. Pod kroglami izraelskih vojakov so odšli v taborišča. Eno od teh je bilo v Dženinu na Zahodnem bregu. Ta kalvarija Palestincev je opisana v knjigi Jutra v Dženinu, ki opisuje nesrečno družino v taborišču. Gotovo drži, da je terorizem odgovor na prisilni krvavi izgon Palestincev.
Od leta 1948 do 1956 se je v Palestino preselilo 850.000 Židov. To so močno pospeševale grozote holokavsta. Kasneje se pojavita uporniški gibanji Hamas in Hezbolah, ki se s terorizmom maščujeta za pregon iz domovine. Na Zahodu se nikoli ne sliši, da bi Palestinci imeli pravico do obrambe in obstoja. Nikogar ne skrbi, kaj je že leta 1947 sklenil OZN v New Yorku. Dve državi ne moreta obveljati, razen v okrasnih govorih s figo v žepu.
Tudi Židi so organizirali teroristične napade (1944-1947), na primer v Kairu, ko so napadali britanske cilje, da bi izsilili britanski umik. Vodja teroristične organizacije Jicak Šamir je pozneje postal predsednik vlade Izraela (1986-1992). Palestinci, ki so ostali, doživljajo veliko diskriminacijo. Na svojem posestvu ne smejo nič zgraditi, ne morejo dobiti zemlje itd. Danes je v begunskih taboriščih še vedno 4,9 mio. registriranih palestinskih beguncev. Deset taborišč je v Jordaniji, dvanajst v Libanonu in devet do nedavnega v Siriji. Vsaj še enkrat toliko jih živi zunaj taborišč v teh državah. Zaradi krutega pregnanstva so postali neizmeren ocean sovraštva, pravi Bogomil Ferfila.
Najbolj verni Izraelci se imenujejo haredimi. Teh je v Izraelu deset odstotkov. Družine morajo imeti najmanj pet otrok. Pri njih vlada verski fanatizem, zato jim ni treba iti v vojsko. Imajo neverjetno stroge verske zakone. Če se na primer Nežid dotakne steklenice vina, ga Žid ne sme piti. Židovski doktor ne sme zdraviti Nežida itd.
Največjo rodnost v Izraelu imajo beduini, ki imajo po dvanajst otrok. Vlade Izraela, ki ne izvajajo dovolj nasilja nad Palestinci, ne morejo zmagati na volitvah.
Danes v ZDA živi 6 mio. Židov in ravno toliko v Izraelu. Židovski lobiji v ZDA verjamejo, da je nastanek Izraela del biblijske prerokbe in je to božja volja. Zato podpirajo njegovo širitev. Proarabskih lobijev ni, če pa so, so zelo slabi, kljub mnogim milijonarjem v arabskem svetu, kjer je bolj važno, kdo je sunit ali šiit, kot pa reševanje Palestincev. Uglednim milijonarjem v ZDA je največja grožnja in sramota, če jih osumijo antisemitizma, kar jih pelje v propad, in zato bo ta ocean sovraštva iz Palestine še dolgo butal ob obrambne skale najbogatejših Zemljanov!
Alojz Filipič, Gornja Radgona
Dobrodošli!
Pisma bralcev, vaše argumentirane refleksije na dom in svet, objavljamo vsak dan od ponedeljka do četrtka. Vabljeni z največ 4800 znaki na pisma.bralcev@vecer.com.
Stališča bralcev ne odražajo nujno stališč uredništva.
