Osnovno šolo sem začel obiskovati v Kraljevini Jugoslaviji in končal gimnazijo v FRJ. Vse do leta 1995 se nisem učil, niti slišal, da je naš največji pesnik Prešeren spesnil nemške pesmi, ki so izšle v posebni pesmarici. Šele v 90. letih sem od predsednika društva Spodnjih Štajercev v Gradcu, bivšega gimnazijca v Mariboru Oswalda Wertherja, izvedel za te pesmi. Bil je namreč Prešernov nagrajenec in je te Prešernove pesmarice dobil kot nagrado.
Ob nastanku Republike Slovenije je bil pesnik France Prešeren pogosto v medijih in celo na denarju je bila njegova podoba. Sedaj je to vse bolj redko, še bolj poredko se omenja, da so bili pri nas tudi Nemci, ki so jim takrat pravili "Tajčari". Naziv Nemci je bil namreč posmehljiv. Nastal je v Rusiji, kjer so ruski prebivalci nemške cesarjeve vojaške najemnike imenovali Nemec, ker se z njimi niso mogli pogovarjati.
Do leta 1918 je bil uradni jezik "tajč", šele po letu 1918 je postala uradni jezik pri nas slovenščina. Zdaj je nemščina tuji jezik. Beseda "tajč" se ne uporablja več. Nanjo spominja le ime Tavčar, ki izvira iz omenjenega naziva.
Po razpadu Jugoslavije so vse bivše republike postale države in med drugimi manjšinami priznavajo tudi nemško. Razen v Sloveniji.
Upam, da bomo dostojno proslavili Prešernov praznik, saj je bil Prešeren v svojem času Evropejec. S pristopom k EU smo tudi vsi slovenski državljani postali državljani združene Evrope, državnih mej med članicami Evrope ni več. Kdaj se bomo tako obnašali?
Dušan Ludvik Kolnik, Maribor
