Kot vsak človek je moral umreti tudi dosedanji papež Frančišek. Bil je za večino ljudi, tudi zame, eden najboljših papežev vseh časov. Vse molitve in dobre želje mnogih niso pomagale, da bi ostal; kar je naravno.
Vsi mediji govorijo sedaj o njem vse najboljše. Tudi predstavniki slovenskega klera ne izjavljajo o Frančišku kaj slabega, čeravno je med jastrebi, med katere spada tudi Zore, mnogo takšnih, ki so komaj čakali, da bo preminil, sedaj pa hlinijo žalost. Zoretu, ki mu je papež Frančišek leta 2014 podelil škofovsko posvečenje, s čimer je postal ljubljanski nadškof, se zdi bolj pomembno birmati 40 otrok kot iti na Frančiškov pogreb. Bolj bednega izgovora, kot ga je dal Bergantu pri Odmevih na TVS, bi si težko izmislil; s tem je samo pokazal, koliko ga je v resnici cenil.
In zakaj nemoč papeža? Ker ne pomnim, kljub mnogim pozivom in prošnjam Frančiška za mir, da bi se ta zgodil. Ne v Ukrajini, ne v Gazi in ne drugod po svetu se ni ustavila vojna za en sam samcat dan. Kakšno licemerje voditeljev držav, ki so mu izražali spoštovanje, niso pa upoštevali njegovih prošenj za mir; ni imel odločilnega vpliva. Bil je moralna avtoriteta na papirju. Tudi Janko Petrovec je v Odmevih 24. 4. 2025 dejal, da so bili vsi pozivi in prizadevanja Frančiška kot bob ob steno.
Frančišek se je velikokrat opravičeval za pedofilijo, za grozodejstva in druge odklone, ki so se dogajali v imenu Rimskokatoliške cerkve v 2000-letni zgodovini. Znano je, da je moralo zaradi pokristjanjevanja in inkvizicije trpeti in umreti na milijone nedolžnih ljudi. Če se človek vživi v nekoga, ki so mu lomili ude, mu nategovali telo ali ga cvrli kot "čarovnice" na grmadi, samo da bo priznal svojo herezijo, ne more ostati neprizadet. Giordano Bruno, veliki mislec 15. stoletja, ki je že razmišljal tudi o neskončnosti vesolja, je raje zgorel, kot da bi priznal herezijo. Pri tem prideš do spoznanja, da se tudi vere, vse vere na svetu, gredo politiko, s katero omamljajo in služijo zaradi naivnosti ljudi. Res je, da uradne statistike ugotavljajo, da število vernih upada, pa kaj, ko nastajajo novi kulti, kakršen je na primer scientološka cerkev, ki jim nasedajo znani ljudje, kot sta Tom Cruise in John Travolta; na žalost. Gre za moralo, o kateri je pred leti Slavoj Žižek na vprašanje, katera morala je boljša: katoliška ali nacistična ali komunistična, odgovoril: človeška.
Tega ne omenjam, da bi vzpodbudil nestrpnost ali celo sovraštvo med teisti ali agnostiki in ateisti, ampak da bi prvi pričeli dvomiti o resničnosti pravljic, ki jih omenja Sveto pismo, kot so brezmadežno spočetje, vstajenje Jezusa od mrtvih, vnebohod Marije, Jezusovi čudeži in še mnogo tega. Rad bi, da bi pričeli verjeti znanostim, ki doslej še niso in ne bodo mogle nikoli dokazati resničnosti teh dogodkov. "Čudeži" v Lurdu, v Fatimi, v Medžugorju in še kje, se dogajajo zaradi moči misli; to bodo morali pojasniti psihologi in psihiatri.
Da so ljudje trpeli in umirali zaradi ver, so dejstva, ki jih ne moremo zanikati, pravljice SP, ki jih katoliki častijo, pa niso dejstva. Zamerim Frančišku, da ni posvetil enega dne v letu spominu na vse umrle zaradi katoliške vere, to moč je po mojem imel. Sicer se je opravičeval, kot sem že omenil, za vse odklone svoje Cerkve, vendar še enkrat, trpeči in umrli so si zaslužili svoj spominski dan v letu; v imenu človeške morale.
Milan Januška, Slovenj Gradec
