
V Petrolu, največjem slovenskem trgovcu z naftnimi derivati, poudarjajo, da je oskrba slovenskega trga trenutno stabilna, a da pri tem nimajo vpliva na geopolitično dogajanje in svetovne cene goriv: "Zato glede na izjemno nepredvidljive globalne razmere absolutnih zagotovil za daljše obdobje ne bi bilo odgovorno dajati."
Kot izpostavljajo, Petrol ni vertikalno integriran in nima lastnih nahajališč nafte ali rafinerij, temveč je trgovec z naftnimi derivati in kupec: "Goriva mora najprej kupiti na mednarodnih trgih po pogojih, ki jih ne določa sam. Pri reguliranih gorivih znaša najvišja dovoljena bruto marža trgovca 11,5 centa na liter in je določena v fiksnem znesku. Če se cena goriva zviša, se bruto marža trgovca zaradi tega ne poveča. Pri tem je pomembno poudariti, da 11,5 centa ni zaslužek oziroma dobiček trgovca. Iz bruto marže se pokrivajo stroški logistike, financiranja zalog, prodajne mreže, zaposlenih, energije, vzdrževanja, varnosti in drugi stroški poslovanja. Povprečne bruto marže trgovcev v EU presegajo 20 centov na liter in so torej občutno višje kot v Sloveniji."

V Petrolu tako opozarjajo, da omejitve obstoječega regulatornega modela še posebej pridejo do izraza v obdobjih velike tržne volatilnosti: "Po naši oceni se model spremembam na trgu ne prilagaja dovolj hitro in ne upošteva vseh dejanskih nabavnih stroškov, ki nastajajo pri zagotavljanju oskrbe. To dodatno obremenjuje ekonomiko regulirane prodaje goriv." Cenovni model mora zato slediti dejanskim razmeram na trgu, poudarja predsednik uprave Petrola Sašo Berger.
V družbi se zato zavzemajo za prehod na tržno oblikovanje cen z ustreznimi varovalkami za potrošnike: "Tak sistem omogoča, da se maloprodajne cene hitreje prilagajajo dejanskim nabavnim razmeram – navzgor in navzdol – ter zmanjšuje razkorak med pogoji, po katerih mora trgovec gorivo kupiti, in pogoji, po katerih ga lahko proda. To je še posebej pomembno ob velikih in hitrih premikih na mednarodnih trgih. Takšne ureditve ne zagovarjamo zaradi višjih marž ali dobičkov. V razmerah, ko se nabavne cene in drugi stroški lahko spreminjajo iz dneva v dan, obstoječi regulatorni model ne zagotavlja več zadostne prilagodljivosti in ekonomske podlage za dolgoročno zanesljivo oskrbo. Brez spremembe regulatornega okvira dolgoročno ni mogoče zagotavljati pogojev za zanesljivo oskrbo ljudi, gospodarstva in države. Konkurenca med ponudniki, preglednost in javna primerljivost cen ter nadzor pristojnih institucij pri tem ostajajo pomembne varovalke za potrošnike."
Timotej Milanov









