Šestletna študija britanskih znanstvenikov je po navajanju Guardiana pokazala, da je osamljenost v starosti lahko dvakrat bolj nevarna kot debelost. Znanstveniki so spremljali več kot dva tisoč ljudi, starejših od 50 let. Več kot petina med njimi je povedala, da se počutijo osamljeni ves čas. Polovica je najbolj osamljena ob koncih tedna, četrtina se zaradi tega slabo počuti ponoči.
Množična sodobna bolezen vseh generacij
"Podatki o osamljenosti ljudi in hudih posledicah zaradi tega se stekajo od vseh strani. Osamljenost je množična sodobna bolezen vseh generacij, posebno pa otrok in starih ljudi," pojasni Jože Ramovš z Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje in opozori na enega vodilnih sodobnih znanstvenikov o možganih, nemškega psihiatra Manfreda Spitzerja, ki je leta 2018 napisal temeljito znanstveno knjigo Osamljenost - neprepoznana bolezen, za podnaslov pa dal tri besede: Boleča. Nalezljiva. Smrtna.
Izbira, ki pelje v zdravo staranje
Jože Ramovš je doktor antropologije in socialni delavec. Dela kot raziskovalec, predavatelj in v praksi na področjih sožitja med ljudmi. "Povojna babyboom generacija ima pred seboj izbiro, da se bomo ob starostnem pešanju počutili čedalje bolj osamljene ali da svoja leta po upokojitvi zavestno posvetimo učenju lepšega sožitja s svojimi vrstniki, z generacijo svojih otrok in z generacijo svojih odraščajočih vnukov. Ta izbira pelje v zdravo staranje. Ko se odločimo zanjo, bomo uspeli, če vzamemo zares pravilo: izboljšanje sožitja lahko pričakujemo od samo enega človeka na svetu - od samega sebe; čim ga pričakujemo od kogarkoli drugega, ga s tem svojim pričakovanjem že poslabšamo," pravi o izbiri za zdravo staranje Ramovš.
Dve enako pomembni "nogi"
Za prijatelje si je treba čas vzet'
"Čedalje več ljudi živi samih v stanovanju ali hiši. Zanje se je oblikoval preprost strokovni izraz samovalec (angl. singleton)," pravi sogovornik. "Škodljiv stranski produkt tega razvoja je sebično zapiranje vase. Ko človek misli pretežno na svoje počutje in skrbi samo za svoje udobje, ne pomisli, da enako delajo tudi drugi. Ta usmeritev rojeva bitko za pozornost drugih. Jalovo. Posledici neuspeha sta množična osamljenost ali pa umik v tako ali drugačno omamljanje svoje zavesti. Zavestno povezovanje z drugimi in učenje lepega sožitja z njimi je danes naloga, ki jo mora prevzeti vsakdo, če noče biti prej ali slej bolezensko osamljen ali omamno 'odštekan'. Ta naloga je pred mladim parom enako kakor pred upokojenci, enako zavestno jo mora reševati vsak družinski član in vsak samovalec ali sostanovalec v domu za stare ljudi. K sreči se naglo množijo dobre možnosti za učenje lepega sožitja.
Kdor živi sam, še ni nujno osamljen
