"Če primerjamo novo in staro karto v Mariboru in okolici, so se vrednosti na novi karti nekoliko zmanjšale. Vendar pa to ne pomeni nujno, da se bo gradnja na tem območju pocenila, saj je pri projektiranju poleg pospeška tal treba upoštevati še druge (spektralne) pospeške," odgovarja seizmologinja dr. Barbara Šket Motnikar iz Urada za seizmologijo Agencije RS za okolje. Ko bo nova karta potresne nevarnosti sprejeta v zakonodajo, bo namreč obvezna za uporabo pri projektiranju stavb.
"Za prebivalstvo se z novo karto nič ni spremenilo, saj se število potresov in njihova moč ni spremenila. Spremenilo pa se je naše vedenje o potresni nevarnosti, konkretno o tem, kakšne pospeške tal lahko pričakujemo ob potresih. Pospešek tal je mera za moč tresenja, ki je kot fizikalni parameter najpomembnejši za gradbenike oziroma za projektante," pojasnjuje dr. Barbara Šket Motnikar.
Dosedanja uradna karta potresne nevarnosti je stara že 20 let. Poleg novih podatkov o potresih so seizmologi izpostavili še dva bistvena dejavnika, ki sta povzročila razliko v oceni potresne nevarnosti oziroma v oceni projektnega pospeška tal. Prvi je ta, da so v zadnjih 20 letih v Sloveniji in po svetu postavili številne nove opazovalnice, ki merijo pospešek tal ob potresih. "Množica meritev je omogočila bolj natančne modele, ki opisujejo relacijo med pospeškom tal, oddaljenostjo od žarišča potresa, magnitudo, vrsto tal ... Z veliko količino meritev se je povečal tudi razpon (in največje vrednosti) izmerjenih pospeškov."
Drugi pomemben vhod v izračun potresne nevarnosti je podatkovna baza aktivnih prelomov v Sloveniji in okolici, ki so jo izdelali na Geološkem zavodu Slovenije in je doslej nismo imeli. "Prvič torej smo v izračunu slovenske karte potresne nevarnosti lahko upoštevali prelomne potresne izvore, zato lahko predvidimo možnost nastanka potresa tudi zunaj doslej poznanih območij preteklih potresov. Dosedanja karta namreč temelji skoraj izključno na potresni zgodovini oziroma na katalogu potresov," še pojasnjuje dr. Barbara Šket Motnikar, ki je odgovore pripravila s svojimi sodelavci.
V izračun potresne nevarnosti je vključena tudi podatkovna baza aktivnih prelomov v Sloveniji in okolici
Koliko časa so izdelovali novo karto? "Pridobivanje podatkov, ki prispevajo h končni oceni potresne nevarnosti, praktično poteka ves čas (na primer dnevna analiza potresov, meritve pospeškov na potresnih opazovalnicah, terenska geološka opazovanja, spremljanje literature na področju potresne nevarnosti). V ožjem pomenu pa je nova karta potresne nevarnosti rezultat sedemletnega načrtnega dela skupine seizmologov (ARSO) in geologov (Geološki zavod Slovenije). Ker je sočasno z razvojem slovenske karte potekala tudi posodobitev evropske karte potresne nevarnosti, smo podatke in postopke več let usklajevali tudi na regionalnem in evropskem nivoju."
Veljavna uradna karta potresne nevarnosti sega v leto 2001, nova pa jo bo nadomestila po zaključenem postopku spremembe zakonodaje o potresno odporni gradnji. Kot so pojasnili na uradu za seizmologijo, je potresna nevarnost izračunana za trdna tla z verjetnostnim ocenjevanjem potresnih izvorov, upoštevaje predvideno življenjsko dobo navadnih objektov. Karto projektnega pospeška tal dopolnjujejo karte spektralnih pospeškov za deset nihajnih časov, da so zajete vse možne lastne frekvence stavb glede na njihove lastnosti.
Na podlagi nove ocene potresne nevarnosti Slovenije bodo gradbeniki pretehtali potrebo po spremembi parametrov nacionalnega dodatka standarda evrokod 8, ki natančneje določajo projektiranje. Nato bo nova karta projektnega pospeška tal nadomestila dosedanjo karto potresne nevarnosti za obvezno uporabo pri projektiranju.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
