Vlada je včeraj sprejela izhodišča za interventne ukrepe, s katerimi bi omejili posledice energetske krize, ki se napovedujejo zaradi zaostrenih geopolitičnih razmer na Bližnjem vzhodu. Ti ukrepi se dotikajo tudi kmetijstva in dostopa do hrane. Napovedali so seznam osnovnih živil, ki bi jim znižali davek na dodano vrednost, predvidevajo pa tudi oblikovanje rezerv za mineralna gnojila in semena. O napovedanih ukrepih in trenutnem stanju v sektorju smo govorili z agrarnim ekonomistom Emilom Erjavcem.
Po njegovem mnenju razmišljanje o znižanju DDV ni napačno, vendar ne gre za klasičen interventni ukrep. "To je bolj socialni ukrep, namenjen potrošnikom. Pomembno je, da stopnjo DDV uskladimo z državami v soseščini," poudarja. V Sloveniji za osnovna živila trenutno velja znižana 9,5-odstotna stopnja DDV. Po drugi strani imajo Italija, Hrvaška in Madžarska del vsakodnevnih prehranskih izdelkov obdavčen s petodstotnim davkom, Avstrija pa načrtuje znižanje iz trenutnih deset na pet odstotkov. A kot nadaljuje Erjavec, ostaja odprto vprašanje, v kolikšni meri bi se znižanje davka dejansko prelilo v nižje cene za potrošnike. "Zelo malo se tega prenese v cene," ocenjuje, a hkrati dodaja, da ukrep sam po sebi ni škodljiv. Eden večjih izzivov vidi tudi v opredelitvi osnovnih živil. "Zelo težko določimo, kaj sploh so osnovna živila. Lahko naštejemo kruh, moko, sladkor, testenine, ampak meja ni jasna," še opozarja.
Pri napovedih o oblikovanju rezerv mineralnih gnojil je Erjavec bolj zadržan. Po njegovem mnenju gnojila niso klasična strateška dobrina, ki bi sodila v sistem blagovnih rezerv. "To bi bila bolj tržna intervencija, vprašanje pa je, ali je to sploh mogoče v okviru evropske zakonodaje," razmišlja. Kot dodaja, države članice EU praviloma ne posegajo neposredno v vhodne stroške pridelave, zato bi bilo treba takšne ukrepe dobro premisliti in uskladiti na ravni Bruslja.
Trenutno neposrednih učinkov razmer na trgu po njegovih besedah še ni, vendar se sistem že prilagaja. Primarni pridelovalci opozarjajo, da so stroški pridelave že višji zaradi dražjega goriva in gnojil. "Vprašanje pa je, ali smo že v izrednih razmerah ali ne. Če do resnejše krize pride, bo to verjetno v drugi polovici leta, do takrat pa moramo imeti pripravljene ustrezne ukrepe," meni sogovornik. Ob tem opozarja, da so razmere na trgu gnojil zelo kompleksne in da neposredni posegi niso nujno najbolj učinkoviti. "V zadnjih 40 letih takšnih intervencij na vhodnih stroških praktično ni bilo, res pa je, da je trenutna situacija lahko primerljiva s krizo iz 70. let," pravi. Takrat so se težave pokazale tudi v logistiki in dostopu do hrane. "Pomembno bo, ali bodo dobavne verige delovale nemoteno," nadaljuje. Ob tem opozarja, da ni smiselno napovedovati skrajnih scenarijev, saj je razvoj dogodkov težko predvideti.
Namesto splošnih ukrepov, kot je znižanje DDV, bi po njegovem mnenju večji učinek dosegli z bolj ciljno usmerjeno pomočjo. "Bolj pomembno je, da naslovimo ranljive skupine," predlaga in kot primer navaja podporo organizacijam, kot so Karitas in Rdeči križ, ki imajo že vzpostavljeno učinkovito mrežo pomoči. "Z relativno majhnimi sredstvi lahko tam naredimo največ," je sklenil.
