Damijan Toplak
Vrhovno sodišče je nedavno zavrnilo revizijo postopka, s katerim je višje sodišče že marca lani dosodilo, da morajo nekdanji člani uprave Probanke (Romana Pajenk, Milana Lah, Vito Verstovšek) tej mariborski banki oziroma njeni pravni naslednici (državni DUTB) za kreditiranje Medaljona decembra 2009 poravnati 1,094.570 evrov, ob tem pa še 7527 evrov stroškov revizijskega postopka. Po naših podatkih se poldrugo leto že plačuje odškodnina, saj je bila na drugi stopnji sodba pravnomočna in izvršljiva, skupni znesek, ki ga bodo morali plačati, pa je neuradno okrog 1,6 milijona evrov. Prav tako mora omenjena trojica DUTB poravnati 122.329 evrov, ki jih je nekdanja Probanka v obliki 150 tisoč evrov posojila posodila družbi Zlata moneta II februarja 2010 (ob tem je imela do Probanke že osem milijonov evrov kreditne izpostavljenosti), so razsodili vrhovni sodniki, a gre za vmesno sodbo, v kateri je odškodninska odgovornost sicer ugotovljena, a sodba še ni izvršljiva. Medaljon in Zlata moneta II sta kasneje končala v stečajnem postopku in kreditov Probanki nista poravnala, prav tako DUTB iz stečaja obeh družb ne bo dobila ničesar. V obeh postopkih (Medaljon, Zlata moneta) je DUTB zastopal ljubljanski odvetnik Miha Šipec.
Bili so v konfliktu interesov
Čeprav je prvostopenjsko sodišče v primeru Medaljonovega posojila dvakrat razsodilo v prid tožene trojice nekdanjih vodilnih v Probanki, pa je višje sodišče menilo, da je bil kršen konflikt interesov. Pajenkova je bila namreč 34-odstotna lastnica, Lahova 17-odstotna in Verstovšek triodstotni lastnik družbe Profectus, ki je bila lastnica Medaljona, ta pa je bil petinski lastnik Probanke, torej banke, ki so jo vodili. Na dan odobritve spornega posojila je bila kreditna izpostavljenost Probanke do Medaljona že 16,2 milijona evrov, tudi zaradi dokapitalizacij Probanke v letih 2007 in 2008.
Dvema od pokojnin že izterjali del denarja
Sodba v zadevi Medaljon je že poldrugo leto izvršljiva, in Romani Pajenk in Vitu Verstovšku za povračilo škode DUTB odtegujejo denar od njune pokojnine, a jima mora ostati minimalna pokojnina, kar je od 1. januarja letos vsaj 76 odstotkov minimalne plače ali 714,84 evra. Glede na to, da je Romana Pajenk že pred nekaj leti v enem izmed sodnih postopkov pred sodiščem dejala, da ima 2000 evrov pokojnine, podobno visoko pokojnino pa ima verjetno tudi Verstovšek, sta doslej odplačala nekaj deset tisoč evrov. Ni pa znano, niti nam ni želela zaupati, koliko je do zdaj plačala Milana Lah, a pred približno poldrugim letom naj bi bila prodala svoje domovanje v Tomšičevem drevoredu.
"Vsi regulatorji so požegnali naše posle"
Romana Pajenk je o sodbi zapisala: "Odločitve vrhovnega sodišča ne bom komentirala, bom pa uporabila vsa pravna sredstva. Glede na potek sojenja pa se ne morem znebiti občutka, da gre za politično gonjo proti meni." Vito Verstovšek dejal, da se v omenjenih primerih ne čuti odgovornega. Ob tem je povedal, da je za mnoge pravne postopke v primerih DUTB zoper nekdanjo upravo Probanke porabil vse svoje prihranke, prav tako do nedavne upokojitve nove zaposlitve ni mogel najti.
Morda pritožba na evropsko sodišče
Milana Lah, nekdanja članica uprave Probanke, je prav tako komentirala sodbo vrhovnega sodišča. "V predmetni zadevi je bila odškodninska tožba zoper nas pred prvostopenjskim sodiščem dvakrat zavrnjena, a je sodišče druge stopnje odločitev spremenilo, to pa je potrdilo tudi vrhovno sodišče. Če bi stališča višjega in vrhovnega sodišča obveljala kot praksa v poslovanju uprav bank, bo to delovanje ohromilo njihovo osnovno funkcijo - to je sprejemanje odločitev. Sploh zato, ker ni sporno, da smo delovali v skladu s takrat relevantno zakonodajo, predpisi in prakso, kar so v strokovnih mnenjih potrdili tudi strokovnjaki s področja gospodarskega prava in bančništva. Prav zaradi takšne negotovosti v delovanju uprav v bankah je v zadnjih letih opazno, da je v ospredju izogibanje osebni odgovornosti članov uprav pred izpolnjevanjem poslanstva bank v strahu pred morebitnim pregonom, kakršnega sem deležna sama. V našem primeru razmišljamo o pritožbi na ustavno sodišče, če bo treba, pa tudi na evropsko sodišče," je odgovorila Lahova. Ni pa bila konkretna glede tega, ali je tudi sama že kaj plačala, zapisala je le, da je jasno, kaj je izvršilni postopek. nekdanja članica uprave Probanke, je prav tako komentirala sodbo vrhovnega sodišča. "V predmetni zadevi je bila odškodninska tožba zoper nas pred prvostopenjskim sodiščem dvakrat zavrnjena, a je sodišče druge stopnje odločitev spremenilo, to pa je potrdilo tudi vrhovno sodišče. Če bi stališča višjega in vrhovnega sodišča obveljala kot praksa v poslovanju uprav bank, bo to delovanje ohromilo njihovo osnovno funkcijo - to je sprejemanje odločitev. Sploh zato, ker ni sporno, da smo delovali v skladu s takrat relevantno zakonodajo, predpisi in prakso, kar so v strokovnih mnenjih potrdili tudi strokovnjaki s področja gospodarskega prava in bančništva. Prav zaradi takšne negotovosti v delovanju uprav v bankah je v zadnjih letih opazno, da je v ospredju izogibanje osebni odgovornosti članov uprav pred izpolnjevanjem poslanstva bank v strahu pred morebitnim pregonom, kakršnega sem deležna sama. V našem primeru razmišljamo o pritožbi na ustavno sodišče, če bo treba, pa tudi na evropsko sodišče," je odgovorila Lahova. Ni pa bila konkretna glede tega, ali je tudi sama že kaj plačala, zapisala je le, da je jasno, kaj je izvršilni postopek.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
