Marijino vnebovzetje je tudi letos na slovenska romarska središča privabilo desettisoče vernikov. Osrednji sporočili mariborskega nadškofa Alojzija Cvikla s Ptujske Gore in koprskega škofa Petra Štumpfa s Svete Gore sta bili letos močno zaznamovani z razmislekom o sodobnem svetu, kjer tehnološki napredek in kultura moči vse bolj ogrožata človekovo dostojanstvo in notranji mir. Oba sta poudarila, da krščansko upanje ni bežanje od realnosti, temveč moč za soočenje s silami smrti in obupa.
Nadškof Cvikl: V Božjih rokah ni izgubljeno nič, kar je bilo storjeno iz ljubezni
Na Ptujski Gori je nadškof metropolit Alojzij Cvikl svojo homilijo začel z razmišljanjem o eni najnevarnejših skušnjav sodobnega človeka – misli, da je ves trud za dobro, vero in poštenost zaman. "To skušnjavo poznajo starši, ki so otrokom dali vse, pa se zdi, da so se ti oddaljili. Poznajo jo zakonci in vsi tisti, ki gledajo, kako dobro se godi tistim, ki se ne menijo ne za Boga ne za človeka," je dejal nadškof.
Ob podobi žene in zmaja iz svetopisemske knjige Razodetja je opisal boj med silami življenja in silami smrti. Zmaj po njegovih besedah predstavlja greh, nasilje, vojno in obup, ki nas prepričuje, da zlo vedno zmaga. Vendar Marijino vnebovzetje po Cviklovih besedah prinaša odgovor: "Zlo je bilo glasno, vendar ni bilo vsemogočno. Smrt je bila strašna, vendar ni imela zadnje besede."
Posebej oster je bil nadškof pri vprašanju izbire med kulturo moči in civilizacijo ljubezni, pri čemer se je navezal na papeževo prvo encikliko Magnifica humanitatis, ki obravnava vprašanje umetne inteligence. Tehnologija po njegovem mnenju človeku daje večjo moč, ne more pa mu dati modrosti. "Kultura moči sprašuje: Kdo je močnejši in koga lahko odstranimo? Civilizacija ljubezni pa sprašuje: Kdo je najšibkejši in kdo potrebuje našo bližino?" Cvikl je vernike pozval k varovanju življenja od spočetja do naravne smrti ter k skrbi za osamljene in ranjene, saj prav v teh dejanjih dobrota premaguje "zmaja".
Škof Štumpf: Umetna inteligenca ne sme postati moralni agent
Na drugi strani Slovenije, na primorski Sveti Gori, je škof Peter Štumpf vernike spodbudil, naj na svet in zgodovino ne gledajo le skozi to, kar vidijo njihove oči, temveč z nebeške perspektive. "Zgodovine ne vodi nasilje, temveč Bog, ki ostaja zvest svoji zavezi," je poudaril škof.
Tudi Štumpf se je v svojem nagovoru dotaknil aktualnih družbenih tveganj in kulture moči. Opozoril je na nevarno "normalizacijo vojne", kjer mir postaja le še negotov premor med konflikti, ter na krizo diplomacije in odpuščanja. Podobno kot nadškof Cvikl, je tudi Štumpf izpostavil vlogo umetne inteligence in nevarnost, da bi ta postala "moralni agent", ki bi odločal namesto človekove vesti. "Stroj ne more nadomestiti naše vesti, osebne odgovornosti in priznanja drugega kot osebe," je bil jasen škof.
V Marijinem hvalospevu Magnificat Štumpf vidi revolucionarno sporočilo, da se Bog postavlja na stran najmanjših in prezrtih. Čeprav se v svetu zdi, da zmagujejo ponosni, mogočni in bogati, škof verjame, da se bo na koncu razodela Božja skrivna moč. "Marija z dušo in telesom v nebesih v polnosti okuša to, kar je za nas še nevidno," je dodal in sklenil, da so nebesa cilj, h kateremu potuje človeštvo, pot do tja pa vodi preko dobrote in pravičnosti.
Skupni klic k civilizaciji ljubezni
Sporočili s Ptujske Gore in Svete Gore se zlivata v enoten klic k zaščiti dostojanstva človeške osebe v času, ko tehnologija in geopolitična napetost ustvarjata občutek nemoči. Oba škofa sta praznik Marijinega vnebovzetja predstavila kot smerokaz za prihodnost, ki ne pripada nasilju ali hladnim algoritmom, temveč ljubezni.
"Naša pot je Marijina pot. Poklicani smo graditi civilizacijo ljubezni: sprejeti nerojenega, skrbeti za bolnega in v vsakem človeku prepoznati dostojanstvo Božjega otroka," je zaključil nadškof Cvikl, škof Štumpf pa je vernike opomnil, da v zmagah in porazih človeka nič ne more ločiti od ljubezni, ki jo simbolizira današnji praznik.
