Vanessa Čokl
Alojzij Cvikl: "Osebna vera ne peša. Generalno pa za slovensko katoliško vernost, in tudi za našo škofijo, gotovo ne moremo več govoriti o množicah. Razen za praznike."
Alojzij Cvikl, mariborski nadškof metropolit, predsednik Slovenske karitas, v prazničnem intervjuju govori o dokončevanju sanacije finančno globoko nasedle škofije, nalogi, ki ga je pred poldrugim desetletjem vrnila v Maribor, novih časih za vero in Cerkev, socialnih stiskah v državi brez srednjega razreda, (ne)odnosih z državo, Vatikanu, primeru Rupnik ...
V nadaljevanju:
V Maribor se je vrnil v krizo, rešit, kar bi se še dalo, po megalomanskih nasedlih projektih mariborske Cerkve, ki je zato v analih kot lokacija svetega bankrota. "Ko bo vse končano, bomo današnjemu času primerna škofija," je ocenil sredi saniranja, in danes so takšni, pravi.
Vodi Slovensko karitas, eno najbolj zaposlenih organizacij, ker se socialne stiske samo povečujejo. To je eden od izpitov, na katerih smo v državi padli, poudarja.
"Čez nekaj let bo tako, kot je že v Cerkvi, tudi v šoli," med drugim pove o krizi poklicev, ki pelje v krizo družbe.
Reorganizacija je že splošna cerkvena praksa, slovensko in širše. Kljub temu ocenjuje, da je danes celo več vere kot včasih. In da bi bili presenečeni, če bi sešteli na primer vse romarje 15. avgusta. Pa tudi o tem, zakaj cerkveni kader tukaj skorajda ni večnacionalen.
Kako vidi zadnja papeža, Frančiška in Leona XIV., svojega sošolca.
Zakaj slovenski mozaiki spornega Marka Ivana Rupnika niso skriti očem.
Nenazadnje: koliko nadomestila za stavbno zemljišče vsako leto plača mariborska stolnica. In koliko cerkva bi še stalo, imelo streho, zvonik, če bi bile odvisne od države.
V nadaljevanju:
V Maribor se je vrnil v krizo, rešit, kar bi se še dalo, po megalomanskih nasedlih projektih mariborske Cerkve, ki je zato v analih kot lokacija svetega bankrota. "Ko bo vse končano, bomo današnjemu času primerna škofija," je ocenil sredi saniranja, in danes so takšni, pravi.
Vodi Slovensko karitas, eno najbolj zaposlenih organizacij, ker se socialne stiske samo povečujejo. To je eden od izpitov, na katerih smo v državi padli, poudarja.
"Čez nekaj let bo tako, kot je že v Cerkvi, tudi v šoli," med drugim pove o krizi poklicev, ki pelje v krizo družbe.
Reorganizacija je že splošna cerkvena praksa, slovensko in širše. Kljub temu ocenjuje, da je danes celo več vere kot včasih. In da bi bili presenečeni, če bi sešteli na primer vse romarje 15. avgusta. Pa tudi o tem, zakaj cerkveni kader tukaj skorajda ni večnacionalen.
Kako vidi zadnja papeža, Frančiška in Leona XIV., svojega sošolca.
Zakaj slovenski mozaiki spornega Marka Ivana Rupnika niso skriti očem.
Nenazadnje: koliko nadomestila za stavbno zemljišče vsako leto plača mariborska stolnica. In koliko cerkva bi še stalo, imelo streho, zvonik, če bi bile odvisne od države.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
