Barbara Bradač
Volilna tekma v Občini Hoče - Slivnica dobiva prve jasne obrise. Za četrti zaporedni mandat se bo potegoval sedanji župan Marko Soršak, ki je bil prvič izvoljen leta 2014. Nastopil bo s svojo listo Znamo. Zmoremo! Marko Soršak in brez podpore političnih strank. Njegov za zdaj edini izzivalec je podjetnik in nekdanji direktor mariborske mestne uprave Simon Štrancar, za katerim stoji ideološko precej pisana koalicija petih strank: SDS, NSi, SLS, Demokrati in zelena stranka Vesna.
Štrancar je kandidaturo uradno napovedal danes. Kot pravi, so ga k odločitvi že dlje časa nagovarjali znanci, kolegi in drugi občani, ki jih skrbi smer razvoja hitro rastoče občine. Po njegovi oceni je bila doslej v ospredju predvsem rast, premalo pozornosti pa je bilo namenjene kakovosti bivanja, družabnemu življenju, kulturi in povezovanju ljudi.
"Iz bivalnega okolja se spreminjamo v spalno predmestno naselje," ocenjuje. Njegova osrednja ambicija je zato ustvariti občino, v kateri se ljudje ne bodo zgolj vračali domov prenočevat, temveč se bodo srečevali, družili in skupaj oblikovali lokalno življenje. Kot zgled omenja sosednjo občino Rače - Fram, kjer je območje ob gradu postalo prostor srečevanja in dogajanja.
Samovozeče vozilo za vsako krajevno skupnost
V Hočah, morda pa tudi v Slivnici, želi oblikovati središče družabnega in kulturnega življenja. Kje in v kakšni obliki bi ga uredili, še ne pove. Prvi korak bi bila po njegovem širša razprava s kulturnimi društvi, gostinci in drugimi, ki so dejavni v občini.
Prepričan je, da bi več dogajanja koristilo tudi lokalnim ponudnikom. Občani se zdaj po družabno in gostinsko ponudbo pogosto odpravijo v Maribor ali sosednje občine, domače gostilne pa izgubljajo goste in se zapirajo vedno prej. "Vsi gremo tja, kjer se kaj dogaja," pravi Štrancar.
Med večjimi težavami izpostavlja tudi slabe povezave z javnim prevozom, zlasti v popoldanskem času. Meni, da so mladi pri obiskovanju dejavnosti v Mariboru odvisni od staršev, starejši in drugi brez avtomobila pa imajo težave že pri premikanju po domači občini. Štrancar napoveduje tehnološko precej ambiciozno rešitev, saj bi v prihodnjem mandatu želel vsaki krajevni skupnosti zagotoviti električno samovozeče vozilo, ki bi ga občani lahko naročili za prevoz po občini. "Verjamem, da bomo v dveh letih prišli do tega, da bodo lahko samovozeča vozila samostojno vozila tudi v Sloveniji," pravi. Ob tem napoveduje izboljšanje avtobusnih povezav z Mariborom ter spodbujanje javnega prevoza in deljenja voženj.
Ne zanemarja niti klasične komunalne infrastrukture. Opozarja, da na Pohorju še vedno živijo občani brez priključka na javni vodovod. Infrastrukturo je treba po njegovem še naprej dograjevati, vendar občinskega razvoja ne bi več meril predvsem s številom novih gradenj in prebivalcev. "Dovolj smo rasli in zrasli. Čas je, da nekaj naredimo za kakovost bivanja," poudarja.
Brez svoje liste, a s petimi strankami
Čeprav ga podpira pet strank, Štrancar zatrjuje, da ni član nobene od njih in da se tudi po volitvah ne namerava včlaniti. Pestro politično podporo pojasnjuje z razliko med državno in lokalno politiko. O kandidaturi je bil pripravljen razmišljati le, če bi dobil široko podporo z različnih političnih polov. "Pomembno se mi zdi, da župan ne razdvaja, ampak združuje," pravi. Skupno podporo SDS, NSi, SLS, Demokratov in Vesne predstavlja kot dokaz, da je na lokalni ravni mogoče preseči ideološke delitve.
Lastne kandidatne liste za občinski svet ne bo oblikoval. Kot pojasnjuje, ne želi posegati v prostor strank, ki so se povezale okoli njegove kandidature, saj bi jih s tem razdvajal. Če bo izvoljen, namerava župansko funkcijo opravljati poklicno, medtem ko jo Soršak zadnja tri leta in pol opravlja nepoklicno.
Štrancar ni nepopisan list
Štrancar v volilno tekmo ne vstopa kot politično neznano ime. V času županovanja Andreja Fištravca je vodil mariborsko mestno upravo, ki jo je zapustil aprila 2018. Njegov mandat so spremljala vprašanja o prepletanju javne funkcije in podjetniških povezav.
Kot direktor mestne uprave je sodeloval pri pogajanjih z Iskro glede propadlega radarskega projekta. Mariborska občina je konec leta 2016 z družbo sklenila sodno poravnavo in ji plačala sedem milijonov evrov. Štrancar se je pozneje zaposlil v Iskri, startup, pri katerem je sodeloval, pa je z Iskrinim skladom tveganega kapitala sklenil milijonsko pogodbo. Štrancar je povezavo med poslovoma že tedaj zavrnil in pojasnjeval, da pri pogajanjih ni sodeloval sam ter da je bila možnost občinskega uspeha v sodnem sporu po presoji pravnikov majhna.
Večer je leta 2016 poročal tudi o nekaterih izplačilih mariborske občine podjetju Sitec, ki je bilo in je še vedno povezano s Štrancarjem. Je stoodstotni lastnik in prokurist Siteca, obenem pa 49-odstotni lastnik in prokurist družbe Quantum Energy. Štrancar tudi danes zavrača očitke o nedovoljenem prepletanju interesov. "V času, ko sem bil direktor mestne uprave, nisem opravljal podjetniških dejavnosti," zagotavlja. Glede poslovanja mariborske občine s podjetjem Sitec je pojasnil, da so ga prosili za pripravo študij in izvedbo nalog pri pridobivanju investicij.
Z mariborske občine se je po njegovih besedah umaknil zaradi različnih pogledov na nadaljnje delo, nato pa si je poiskal zaposlitev v gospodarstvu. Poznejše očitke, povezane z njegovo zaposlitvijo v Iskri, označuje za afero brez osnove.
Soršak že zbral dovolj podpor
Aktualni župan Marko Soršak je medtem prve korake v volilni kampanji naredil že prejšnji četrtek. Na stojnici je njegova ekipa v enem dnevu zbrala več kot 300 podpor za njegovo župansko kandidaturo in listo za občinski svet. Pravi, da ga v novo kandidaturo vodijo predvsem začeti in načrtovani občinski projekti. "Dosti smo naredili, še dosti je treba narediti," je strnil razlog, zakaj se po dvanajstih letih županovanja ponovno podaja na volitve.
Med najpomembnejšimi nalogami prihodnjega mandata našteva dokončanje nove športne dvorane v Slivnici, gradnjo kanalizacije na območju aglomeracije Zgornje Hoče, ureditev vodovoda, novo zdravstveno postajo v Hočah ter naložbe v zaščito in reševanje. Občina namerava odkupiti tudi zemljišča v Hotinji vasi, potrebna za razvoj gasilske dejavnosti, in še naprej približno milijon evrov na leto namenjati obnovi cest.
Pet milijonov evrov za kanalizacijo
Projektantska ocena gradnje kanalizacije za Zgornje Hoče, Hočko Pohorje ter dele Pivole in Polane znaša približno pet milijonov evrov. Formalni postopki bi se po Soršakovih napovedih lahko začeli še letos, dela na terenu pa prihodnje leto. Zaveda se, da vsi občani kljub dosedanjim vlaganjem še niso priključeni na javni vodovod. Na posameznih, predvsem hribovitih območjih imajo hiše lastna zajetja, na delu Hočkega Pohorja in Zgornjih Hoč pa sistem upravlja vodovodno društvo. Soršak pravi, da bo takšna ureditev zaradi razpršene poselitve večinoma ostala.
Ob prevzemu občine je napovedoval tudi gospodarski vzpon, nova delovna mesta, razvoj letališča in ureditev gramoznice. Dvanajst let pozneje ostajata prav letališče in Magna med največjimi neuresničenimi pričakovanji. Soršak odgovornost za zastoj razvoja letališča pripisuje predvsem državi, ki je šele zdaj začela postopke za pripravo državnega prostorskega načrta. Tudi zgodbe z Magno po njegovem še ni konec, čeprav o morebitnih novih načrtih investitorja ni želel govoriti.
Kot dokaz gospodarskega razvoja izpostavlja zapolnjenost industrijske cone, obnovljeno cesto skozi cono in načrtovano krožišče na Miklavški cesti, katerega gradnjo bo financirala država.
Občina se medtem hitro povečuje. Ob njeni ustanovitvi je imela približno 9500 prebivalcev, danes jih ima že več kot 12 tisoč. V zadnjih mandatih so bili zgrajeni oziroma razširjeni vrtci ter osnovni šoli v Hočah in Slivnici, trenutno pa je največja šolska investicija nova športna dvorana v Slivnici. Soršak kot enega pomembnejših dosežkov izpostavlja tudi skoraj izenačena občinska vlaganja na prebivalca v obeh volilnih enotah.
Drevored ostaja odprta rana mandata
Pretekli mandat je močno zaznamoval spor zaradi načrtovane prenove lipovega drevoreda v Pivoli. Občina je sprva načrtovala odstranitev 222 dreves, ki naj bi jih nadomestila z novimi, projekt pa je sprožil velik odpor dela javnosti in okoljevarstvenikov. Pri nasprotovanju posegu v drevored se je angažiral tudi lokalni del stranke Vesna, ki zdaj podpira njegovega protikandidata.
Soršak pravi, da zgodba še ni končana. Občina je zoper državo vložila tožbo zaradi izgube 350.000 evrov za ureditev tematske učne poti v Pivoli. Pravtako pa so sprožili upravni spor zoper Informacijskega pooblaščenca, ki je naložil občini, da dokument, na katerem temelji odškodninska tožba, razkrije. Občina meni namreč, da Informacijski pooblaščenec tekom sodnega postopka, ne bi smel zahtevati.
