Varuh človekovih pravic je pri pripravi prvega občinskega prostorskega načrta (OPN) Občine Slovenska Bistrica ugotovil kršitev načela enakega varstva pravic. Obravnaval je primer dveh pobudnikov, ki na odločitev o predlagani spremembi namenske rabe zemljišča čakata že od leta 2009 oziroma 2010.
Pobudnika po več kot 15 letih še vedno ne vesta, ali bo občina njuna predloga vključila v prostorski načrt. Prvi OPN občine, od katerega je odvisna obravnava njunih pobud, med varuhovo obravnavo ni dosegel niti faze javne razgrnitve. Ker prostorski načrt še ni sprejet, pobudnika tudi nimata možnosti učinkovitega pravnega varstva zoper odločitev o namenski rabi zemljišča. Varuh je občini priporočil, naj vse napore usmeri v sprejetje OPN do 30. oktobra letos. Ob tem je pozitivno ocenil okrepitev občinskih aktivnosti, sodelovanje s pristojnim ministrstvom ter napoved preglednejšega obveščanja občinskega sveta in javnosti.
Občina: Postopek otežujejo vedno nove zahteve
Na občini Slovenska Bistrica so priznali, da postopek priprave OPN traja nerazumno dolgo. Pojasnili so, da so prejeli več tisoč pobud za spremembo namenske rabe prostora, med razlogi za zamude pa navedli velikost občine, številne varstvene režime in neusklajene zahteve državnih nosilcev urejanja prostora.
Postopek po navedbah občine podaljšujejo tudi priprava hidrološko-hidravličnih, geoloških in drugih strokovnih podlag ter dolgotrajno pridobivanje mnenj. Posebej zahtevna naj bi bila vprašanja poplavne in plazovne nevarnosti. Ker gre za prvi OPN, ga občina ne more sprejemati po posameznih delih, ampak mora pred javno razgrnitvijo uskladiti prostorske rešitve za svoje celotno območje. Na občini zatrjujejo, da se zadnja leta s pripravo prostorskega načrta ukvarjajo intenzivneje in pri usklajevanju z nosilci urejanja prostora uporabljajo tudi pomoč ministrstva. Med pripravo dokumenta so bile sprejete ali spremenjene nove strokovne zahteve, zaradi katerih so morali postopke in podlage dopolnjevati.
Po poplavah leta 2023 so izdelovalci strokovnih podlag za poplavno in plazovno varnost preobremenjeni, občina pa na teh področjih nima lastnih strokovnjakov. Opozorila je še na neenak položaj občin: tiste, ki prostorske načrte pripravljajo že od leta 2009, morajo izpolnjevati zahteve, ki so se medtem spreminjale, medtem ko občinam, ki so OPN sprejele prej, istih dodatnih pogojev ni bilo treba izpolniti.
Varuh se je strinjal, da ob več tisoč pobudah ni mogoče pričakovati, da bi občina vsakega pobudnika posebej obvestila o vsakem koraku postopka. Toda po skoraj dveh desetletjih priprave dokumenta bi morala svojo obveznost obveščanja javnosti razumeti širše. Na pregleden in ustaljen način bi morala objavljati podatke o doseženih fazah postopka, glavnih razlogih za zastoje, odprtih vprašanjih z državnimi nosilci urejanja prostora in spremembah pri obravnavi posameznih skupin pobud. Takšno obveščanje bi bilo po varuhovi oceni za občino manj obremenjujoče od odgovarjanja na številne posamične poizvedbe, hkrati pa bi bilo skladno z načelom dobrega upravljanja.
Občina je napovedala, da bo razmislila o podrobnejšem obveščanju občinskega sveta in javnosti še pred javno razgrnitvijo dopolnjenega osnutka prostorskega načrta.
Tudi brez sodnega varstva
Občina o pobudah za spremembo namenske rabe zemljišč sicer ni dolžna odločati tako kot v upravnem postopku. Toda odsotnost zakonsko določenih procesnih rokov po presoji varuha ne more upravičiti postopka, ki traja skoraj dve desetletji. Dolgotrajnost ne vpliva zgolj na čas sprejetja prostorske odločitve, temveč občanom omejuje tudi dostop do pravnega varstva. Prebivalci občin s sprejetim OPN lahko pod zakonsko določenimi pogoji zahtevajo sodno presojo njegove zakonitosti, prebivalci občin brez takšnega načrta pa te možnosti nimajo. Zato so po varuhovi oceni v slabšem položaju.
Varuh ob tem priznava kompleksnost prostorskega urejanja in ustavno zagotovljeno samostojnost občin, vendar poudarja, da mora biti raven pravnega varstva med občinami primerljiva. Dodaten dvom o pravočasnem končanju dolgotrajnih postopkov vzbuja predlagano podaljšanje zakonskega roka za sprejetje prvih občinskih prostorskih načrtov. Vlada je julija določila besedilo predloga novele zakona o urejanju prostora, po katerem bi se rok za uporabo starih občinskih prostorskih aktov s 30. oktobra 2026 premaknil na 31. december 2027.
Podaljšanje lahko prepreči nastanek pravne praznine in težave pri izdajanju gradbenih dovoljenj, vendar po opozorilu varuha samo po sebi ne odpravlja posledic večletnega oziroma večdesetletnega odlašanja. Predlagani premik roka zato ne spreminja ugotovitve, da je bila kršena ustavna pravica do enakega varstva pravic. Občin in državnih nosilcev urejanja prostora prav tako ne razbremenjuje dolžnosti, da postopke vodijo dejavno, usklajeno in pregledno ter brez nadaljnjega nepotrebnega odlašanja.
