Skladen regionalni razvoj mora postati ena ključnih prioritet države, je poudaril minister Aleksander Jevšek ob dogodku Močne regije, močna Slovenija, na katerem bodo predstavili predlog strategije regionalnega razvoja Slovenije do leta 2050. Ta cilja na krepitev vloge regij kot nosilk razvojnih procesov v državi.
Jevšek strategijo označuje za "dolgoročni kompas razvoja naših regij". Po njegovih besedah se zavedajo, da ima vsaka od 12 razvojnih regij svoje posebnosti, prednosti in slabosti, zato ni mogoč povsem enoten pristop, ampak je treba upoštevati razlike. "Regionalno politiko moramo jasno umestiti kot enega temeljnih stebrov nacionalnih politik. Hkrati razvoj ne more in ne sme biti proces, ki se oblikuje zgolj na nacionalni ravni, ampak je skupen proces vseh ključnih deležnikov. Regionalni razvoj in kohezijska politika sta za prihodnost Slovenije preveč pomembna, da bi bila odgovornost zgolj enega ministrstva," je dejal minister.
Župan Mestne občine Maribor Saša Arsenovič zahteva konkretne korake v smeri decentralizacije. "Strategija brez akcijskega načrta ne bo dala rezultatov," je dejal. Med drugim ga zanima, "kako bo Slovenija preprečila, da bo 27.000 dnevnih migrantov še naprej delalo v sosednjem konkurenčnem gospodarstvu, kateri so ukrepi, ki bodo tem ljudem na hitro omogočili boljše življenjske pogoje".
Občine si želijo ustanovitve pokrajin in več moči na lokalni ravni. "Mi smo že dokazali, da znamo delati od spodaj navzgor, da se znamo povezovati in izvajati projekte, torej ni nobenega razloga, da bi se še naprej vse vodilo centralizirano, tako državni proračun kot evropska sredstva," je poudaril Arsenovič.
Minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han se strinja, da strategija regionalnega razvoja Slovenije ne sme ostati le na papirju. "Jasno je, da Slovenija ne more uspevati samo v enem ali dveh mestih, Slovenija mora uspevati v vseh mestih naše države. Uspeh pa je mogoč le, če so močne, vitalne občine, močne, vitalne regije pa tudi močno gospodarstvo," je izpostavil.
Pri pripravi strategije so po navedbah ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj aktivno sodelovali vodilni domači strokovnjaki ter predstavniki lokalne, regionalne in državne ravni, kar zagotavlja, da dokument temelji na najnovejših analizah in mednarodnih praksah. Pomembno osnovo so tvorili ugotovitve in priporočila Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD).
Namestnik direktorja Centra za podjetništvo, mala in srednje velika podjetja, regije in mesta pri OECD Nadim Ahmad je v videonagovoru zbranih na današnji predstavitvi v Mariboru opozoril, da podatki kažejo "vse večje 'notranje' razlike med regijami, ki lahko, če ne bodo ustrezno naslovljene, začnejo vplivati na zunanjo konvergenco Slovenije v primerjavi s povprečjem OECD, kjer je Slovenija v zadnjih letih dosegla velik napredek".
Izpostavil je, da je BDP na prebivalca v osrednji Sloveniji skoraj trikrat višji kot v zasavski regiji. "Te regionalne gospodarske razlike so tesno povezane s socialnimi in političnimi tveganji, kot so slabše zdravje, nižja volilna udeležba in upad zaupanja v institucije. Če pogledamo v prihodnost, bi demografski trendi lahko še dodatno poglobili regionalne razlike in še bolj obremenili nacionalno rast produktivnosti in konkurenčnost, zlasti v luči tveganja začaranega kroga upada, če Slovenija ne bo ustrezno ukrepala," je povedal.
Peter Wostner iz Urada RS za makroekonomske analize in razvoj je v sledeči razpravi menil, da imamo v državi zaradi neskladnega regionalnega razvoja "vsi skupaj manj". Skladnejšega regionalnega razvoja po njegovih besedah ne bomo dosegli samo z ustanovitvijo pokrajin, ampak je treba opraviti še druge naloge. "Še vedno bo potrebno usklajeno delovanje med različnimi ravnmi," je dejal.
