Na 21 komercialnih letališčih nekdanje Jugoslavije, ki opravljajo redni potniški promet, so v obdobju od januarja do avgusta skupno oskrbeli 29.214.323 potnikov. V primerjavi z enakim obdobjem lani je to 2.174.011 potnikov, oziroma 8-odstotka več, poroča ExYu Aviation.
Najhitrejša rast v Skopju
Makedonija ostaja trg z najhitrejšo rastjo na območju nekdanje Jugoslavije, so izračunali. V prvih osmih mesecih leta so makedonska letališča zabeležila 663.870 dodatnih potnikov, glavno mesto Skopje pa je letališče z najhitrejšo, 29,7-odstotno rastjo v regiji, ki je oskrbelo 2.687.002 potnika. Uspešno je poslovalo tudi letališče v Ohridu, ki je sprejelo 232.423 potnikov, kar predstavlja 26,5-odstotno rast. K rasti na obeh letališčih je v največji meri prispevala znatna širitev letalskih povezav družbe Wizz Air.
V obdobju od januarja do avgusta letos je Beograd oskrbel 6.316.012 potnikov in tako ostal letališče z največjim prometom na območju nekdanje Jugoslavije. Zabeležili so povečanje za 7,1-odstotka oziroma 420.594 potnikov. Sledi Zagrebs 3.167.017 potniki, tesno za njim pa Priština s 3.119.584 potniki. V času poletne prometne konice je letališče v Prištini oskrbelo celo več potnikov kot Zagreb, poroča spletni portal ExYu Aviation.
Pozitiven trend na Brniku
Za ljubljansko letališče so objavili podatek o 15,5-odstotnem povečanju potniškega prometa. V omenjenem obdobju so zabeležili 1.221.107 potnikov, kar je 164.024 več kot v enakem obdobju lani, torej od januarja do avgusta. So pa 25. avgusta z družbe Fraport Slovenija, ki upravlja z Letališčem Ljubljana sporočili, da bo letalska družba United Airlines 12. maja prihodnje leto z neposrednim leti Ljubljano povezala z New Yorkom.
Tuzla je zabeležila največjo rast med letališči v nekdanji Jugoslaviji po odstotkih, saj se je število potnikov več kot podvojilo. Letališče je oskrbelo 435.599 potnikov, kar je približno 101 odstotek več kot v enakem obdobju lani oziroma povečanje za 218.651 potnikov.
Vsa hrvaška letališča so v obdobju od januarja do avgusta oskrbela nekaj več kot 10,3 milijona potnikov, kar predstavlja približno 2,1-odstotno rast v primerjavi z lanskim letom. Letališča v Zagrebu, Dubrovniku, Zadru, na Reki in na Braču so zabeležila rast, medtem ko so letališča v Splitu, Pulju in Osijeku ostala pod ravnmi iz leta 2025. Na rezultate nekaterih obmorskih letališč je v prvi polovici leta vplivala začasna ustavitev notranjih letov v okviru obveznosti opravljanja javne storitve, ki jih je izvajala družba Trade Air, potem ko hrvaška vlada v predvidenem roku ni izvedla razpisa za novo štiriletno pogodbo o izvajanju teh notranjih letov.
