Kužni turizem

To, da so Terme Maribor, še ne tako dolgo nazaj največji in najmočnejši turistični igralec v Mariboru, dobile novega direktorja, niti ne bi bilo zelo pomembno niti novica per se, če ne bi bil to že osmi direktor v osmih letih. In drugič, če ne bi Terme Maribor delovale bolno, saj rapidno izgubljajo status in premoženje. In tretjič, če ne bi šlo za turizem, ki ga vlada obravnava tako vzneseno, radodarno in z naklonjenostjo, da panoga dobiva vtis protežiranca. Ne pomisli ali ne prizna pa, da bi k aktualnemu stopnjevanju okuženih in obolelih z novim koronavirusom najbrž lahko prispevali tudi znameniti, populistični Počivalškovi boni za turistično prenočevanje doma. Za vladajoče sta glavna krivca Hrvaška in druženje, ena najbolj socialnih, človeških gest.

Vendar če seštejemo ena plus ena, so prav z vavčerji ustvarili ljudi polno, ugodno polje za raznos različnih bolezni. Koncentracija slovenskih dopustnikov na tesnem, majhnem območju Obale in v termah, kjer je največ atraktivnih prenočitvenih zmogljivosti, pa predstavlja prav to, proti čemur je oblast še pred poletjem nastopala s trapasto, absurdno vojaško retoriko in strogo omejevala gibanje ljudi. Kako razumeti ta paradoks drugače kot tako, da so s podarjenimi tako imenovanimi počivavčerji sicer pomirili, lahkotno kupili kar precej zaradi covida-19 razrvanih, prestrašenih ljudi in na kratki rok finančno rešili nekaj hotelirjev? Niso pa postavili kakšnih pametnih, lucidnih nastavkov za razvoj svobodne, pravične in umirjene družbe ter naprednega, novega gospodarstva s turizmom vred.

Ali in kako bo Terme Maribor reševal novi direktor Juri Gordon, neznano ime, ki se izmika delavcem in novinarjem, najbolj ve lastnik, ruski Gazprom, ki je na vrhu mariborskega podjetja menjal že osem ljudi. A načrti Rusov so bili vselej skrivnost, tako kot zgodba o lastninjenju, ki je ni mogoče podkrepiti z dokazi. Izkušnje potrjujejo, da različna veriženja in prepogoste vodstvene menjave niso zanemarljive, nedolžne in da običajno ne pomenijo nič dobrega. Vendar se teza, da bi majajoče Terme Maribor simbolizirale razkroj mariborskega turizma, le zdi prehuda. Podjetje resda postopoma razpada. Drži tudi, da ambiciozni, kapitalsko močni lider lažje nastopa na turističnem zemljevidu in s sabo vleče manjše akterje ter celotno destinacijo, vendar se svet in metode spreminjajo. Niti ni nujno, da se Maribor tako zagreto sili postati turistična točka. Turizem ni neko remek delo, razširil se je kot kakšen virus, ki bi ga vsi imeli in z njim delali biznis. Zakaj bi torej tudi Maribor svojo identiteto iskal v turizmu, če pa je mariborska kulturna, umetniška produkcija vsaj tako potentna, mogočna in svetovno odmevna? Tudi ta prinaša goste, spomnite se recimo avtobusov, ki so Avstrijce množično vozili v opero in balet.