Izigravanje in kršitve pravil tudi nižajo zaupanje v politični sistem, opozarjajo pri KPK. Večja preglednost zmanjšuje prostor za zlorabo javnih sredstev ter prikrito financiranje in uveljavljanje zasebnih interesov kot protiuslug za pridobljena sredstva.
"Pri političnem financiranju niso pomembni samo zakonitost, transparentnost in nadzor. Pomembna je tudi sledljivost: javnost mora razumeti pot denarja," poudarja predsednica KPK Katarina Bervar Sternad. Na primer združevanje v društvih ali inštitutih je dopustno, a če se člani strank tako združujejo zato, da lahko pridobivajo sredstva, ki jih politične stranke sicer ne smejo, in ti subjekti ravnajo kot podaljšek stranke, lahko govorimo o očitnem izigravanju pravil.
Komisija zato predlaga spremembo zakonodaje, s katero bi zagotovili prikaz vseh transakcij političnih strank v Erarju, aplikaciji za prikaz porabe javnega denarja v Republiki Sloveniji, s čimer bi zagotovili večjo transparentnost delovanja političnih strank in boljši nadzor javnosti nad njimi.
Za vpogled v dveletje pred volilno kampanjo
Da bi se zagotovila transparentnost in sledljivost financiranja volilnih kampanj, KPK predlaga še, da bi morale stranke razkriti izvor vseh sredstev, ki jih je politična stranka pridobila v obdobju dveh let pred začetkom volilne kampanje – tudi od fizičnih oseb. Trenutna zakonodaja namreč ne zagotavlja razkritja, iz katerih konkretnih virov so bila pridobljena sredstva, ki jih je politična stranka formalno namenila financiranju volilne kampanje. Povezava med financerjem in končnim namenom porabe tako ostaja prikrita. S tem pa tudi morebitni interesi donatorjev, pravi namestnica predsednice KPK Tina Divjak.
Pred volitvami in referendumi bi bilo z vidika enakopravnosti vseh kandidatov nujno jasneje urediti uporabo javnih sredstev, vključno s prostori, kadri in dogodki v politične namene, še pozivajo pri KPK.
Prikriti politični interesi za oglaševanjem
Posebej izpostavljajo državno oglaševanje in donacije družb v državni lasti, ki se že zdaj ne smejo stekati k političnim strankam. V praksi pa KPK zaznava tveganja, da imajo izdatki za oglaševanje, sponzoriranje, donacije tudi namen ustvarjanja neposredne ali posredne politične koristi. Zato bi v okviru politike upravljanja kapitalskih naložb države državni zbor moral določiti kriterije, kje in v katerih primerih je oglaševanje dovoljeno in kje ni potrebno. Slovenski državni holding pa naj nato ustrezno spremlja in preverja namensko porabo sredstev za oglaševanje. Namesto letnega poročanja o državnem oglaševanju, ki ga predvideva zakon o medijih, KPK predlaga mesečno, ki pa mora biti javno in pregledno. Zato predlagajo povezavo teh poročanj s podatki v Erarju.
Odločevalci morajo imeti vedno pred očmi zgolj javni interes, spoštovati pravila in se samoomejevati, velja tako za državni nivo kot za lokalne skupnosti, ki so zdaj pred volitvami, pa je povedal namestnik predsednice KPK Aleš Kocjan.
