Vladi in DZ zato v komisiji predlagajo, naj pristopita k prepovedi takšnih praks. Kot izpostavljajo pri KPK, je praksa hkratnega opravljanja teh funkcij postala pravilo in ne izjema. Ista oseba tako lahko sooblikuje lastniško politiko SDH, daje navodila glede upravljanja naložbe, predlaga nadzornike in nato ob odločitvi, ki jo sprejme drug član uprave SDH, še sama sedi v nadzornem svetu te družbe. Predsednik uprave SDH Žiga Debeljak, ki se s koncem septembra predčasno poslavlja s položaja, je bil npr. do nedavnih menjav tudi prvi nadzornik Telekoma Slovenije in Gena energije.
"Takšno kopičenje moči predstavlja veliko tveganje za nastanek nasprotja interesov, vzbuja dvom v neodvisno delovanje tega člana nadzornega sveta ter briše meje med interesi delničarjev in nadzornega sveta," so v današnjem sporočilu za javnost zapisali v protikorupcijski komisiji.
KPK zato v pobudi vladi in DZ predlaga, naj se za člane uprave SDH poleg članstva v upravah družb, v katerih imata SDH ali država večinski delež ali prevladujoč vpliv, prepove še sočasno članstvo v nadzornih svetih teh družb. Kot so spomnili, to že velja za nadzornike SDH.
Podobnega mnenja so tudi v OECD
Komisija enako prepoved predlaga tudi za zaposlene na vodstvenih delovnih mestih ministrstev, ki so povezana s področjem upravljanja naložb oziroma področjem delovanja družbe. Ob tem so izpostavili, da tudi Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) svari pred nevarnostjo, da lahko takšni nadzorni sveti postanejo le podaljšana roka lastnika oziroma v tem primeru vladajoče politike, namesto samostojen in neodvisen nadzorni organ.
Takšna praksa po navedbah komisije tudi ni skladna s samim namenom zakona o SDH, ki z namenom preprečevanja uresničitve omenjenih korupcijskih tveganj skuša ločiti funkcijo države kot lastnice kapitalskih naložb od drugih funkcij države.
V primeru nadzornikov SDH ali nadzornikov državnih družb, ki so hkrati zaposleni na SDH ali na ministrstvih, povezanih s področjem upravljanja naložb oziroma področjem delovanja družbe, KPK kot dodatno varovalo zagotavljanja neodvisnosti delovanja predlaga pripravo konkretizirane in obrazložene pisne ocene tveganj za vsak konkreten primer takega kandidata.
Na protikorupcijski komisiji vlado in DZ prosijo za odziv v roku treh mesecev. Pričakujejo tudi, da se bo te varovalke vneslo v predlog zakona, s katerim naj bi ustanovili nacionalni demografski sklad, ki naj bi kot naslednik SDH upravljal vso državno premoženje, so še zapisali.
Na KPK so sicer prejšnji mesec ocenili, da osnutek zakona o nacionalnem demografskem skladu ne sledi načelom skrbnosti in odgovornosti, neodvisnosti in preglednosti ter ne zagotavlja krepitve integritete in omejevanja tveganj za nastanek korupcije in nasprotja interesov. Gre za velik korak nazaj pri protikorupcijskih standardih, so opozorili.
