KPK sicer meni, da funkciji nista združljivi. V pojasnilu o nezdružljivosti funkcij iz leta 2023 so namreč zaostrili stališče o dopustnosti opravljanja več funkcij hkrati.
Jaklin trenutno opravlja funkciji državnega sekretarja na ministrstvu za infrastrukturo in energetiko ter nepoklicnega župana občine Velika Polana, ki jo vodi od leta 2006.
S KPK so danes za STA sporočili, da se nezdružljivost funkcij vedno presoja z vidika primarne (poklicne) funkcije, v konkretnem primeru je to poklicna funkcija državnega sekretarja. KPK je leta 2023 zavzela stališče, da državni sekretarji kot poklicni funkcionarji ne smejo opravljati podžupanske funkcije oziroma funkcije občinskih svetnikov. "V skladu s tem je tudi funkcija nepoklicnega župana nezdružljiva s poklicno funkcijo državnega sekretarja," so pojasnili.
Dodali so, da se za državne sekretarje namreč uporablja 27. člen zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki določa, da poklicni funkcionar ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora in zastopanja v različnih pravnih osebah, tudi v drugih osebah javnega prava, kamor sodijo občine.
Jaklin je obe funkciji sicer opravljal tudi v času tretje Janševe vlade, ko je bil državni sekretar na ministrstvu za obrambo, a takrat takšnega stališča KPK ni bilo. Tudi v tem mandatu so pravna mnenja o tem različna.
Profesor prava Rajko Pirnat je junija za Večer dejal, da določba zakona o integriteti in preprečevanju korupcije pomeni, da poklicni funkcionarji ne smejo opravljati druge poklicne funkcije in je že zaradi tega funkcija državnega sekretarja nezdružljiva s poklicno funkcijo župana. Medtem pa v primeru nepoklicnega županovanja po mnenju Pirnata ni neposredne nezdružljivosti, a obstaja posredna nezdružljivost. Dodal je, da če bi državni funkcionar opravljal naloge, ki so povezane z nadzorom nad zakonitostjo in primernostjo dela občinskih organov, bi bili funkciji nezdružljivi.
Večer je opozoril še, da se dilema o nezdružljivosti teh funkcij vleče več kot 20 let. O tem vprašanju je leta 2005 pisal tudi profesor prava Saša Zagorc, ki je med drugim opozoril na dilemo v primeru, da bi dostop državnega funkcionarja do informacij, ki bi lahko bile pomembne za delovanje občine, predstavljal tolikšen konflikt interesov, da bi mu onemogočal opravljanje obeh funkcij hkrati.
Zagorc je takrat zapisal, da možnost uporabe določenih informacij, ki jih lahko pridobi državni funkcionar, brez dvoma daje prednost tistim občinam, v katerih ti državni funkcionarji opravljajo določene funkcije. Takšen konflikt interesov gre predvsem v škodo drugih občin, ki do informacij nimajo dostopa, državni organi pa morajo obravnavati lokalne skupnosti enakopravno.
